Iz volkovega b(r)loga

Oprostite, ali govorite primorsko?

Gospodarji in kužki

Komentiraj

Objavil/a Alex van der Volk 23.01.2011 ob 21:25 ob 21:25 pod Žlica pelina

Ena od stvari, ki jih v zimskih sončnih dneh obožujem, je kofetkanje v Press baru na Bevkovem trgu. Okej, roko na srce, kofetkanje obožujem pa naj je zunaj zima, pomlad, poletje ali jesen. Še bolj kot pitje kave in martinčkanje na sončnih žarkih sicer obožujem smučanje, ampak za ta luksuz sem trenutno pač nekoliko preplitek in tako mi pač za cartanje samega sebe ostaja moj najljubši šiptarski lokal z odlično kavo in še boljšo postrežbo. Seveda daleč od tega, da bi bil v tem početju osamljen. Zimski dnevi, ko se sonce prebije skozi oblake (ali v zadnjem času čedalje bolj pogosto kar meglo, kot da bi bili kar naenkrat sredi ljubljanske kotline) so namreč kot nalašč za izhode in tako se ob toplejših dnevih tako na ulicah kot v barih kar tre ljudi, ki skušajo na sicer mrzlem zraku kar najbolj uživati v žarkih velike nebesne zvezde, ki je (kot vsi vemo) eden od virov življenja.

Nič bolj kot ljudje pa ob takem vremenu ne uživajo najboljši človeški prijatelji. Kužki, oziroma psi, zveste živali, ki si ponavadi že v rani mladosti izberejo gospodarja in mu slepo sledijo kamorkoli jih le-ta že odpelje. Sam jih obožujem, a ker sem že leta nazaj ugotovil, da bi pes v mojem majhnem brlogu bolj trpel kot užival, sem se pač sprijaznil, da dokler ne bom živel v veliki hiši z vrtom, ga pač ne bom imel (ko pa bom kupil svojega, bo to labradorec in ime mu bo Campino). Prav zaradi tega vedno neznansko uživam, ko se igram z njimi (obožujem tiste, ki so zdresirani, da hodijo po palico ali kakšen drug njim ljub predmet), jih božam ali se z njimi pogovarjam (mene ne bo nihče prepričal, da ne razumejo kaj jim govoriš).

Psi so bili v Sloveniji pereča tema že pred afero z bulmastifi, ki kot vse kaže še zelo dolgo ne bo potihnila. Razprave o njih so v vsaki družbi nekoliko bolj glasne, najsi se gre za napadalnost »nevarnih« pasem, nošnjo nagobčnikov, neuporabo povodca ali zgolj pobiranje kakcev. Psi so pač občutljiva tema in pika. A pred nekaj dnevi, ko sem med martinčkanjem na soncu ob skodelici črne pijače premišljeval o kdove čem in se mi je med nogami motal simpatičen mešanček, mi ni bilo prav veliko mar za »pasje« probleme. Ker pse pač obožujem in ker verjamem, da prav veliko od izhoda na svež zrak ne bi imeli, če bi bili vseskozi na povodcu, sem mnenja, da če gospodar ve, da je njegov pes prijazen in da ne bo nikogar napadel (kakršnih je veliko), naj ga ima spuščenega. Vsekakor naj pripazi, da ne bo nikomur v napoto ali celo nadlego (nekateri se jih pač bojijo), vendar pa se mu spodobi dati nekoliko svobode.

Kot sem omenil, majhnemu mešančku nisem dal veliko pozornosti, dokler ni mimo prišel odrasel fant, star največ petindvajset let, ki je na precej kratkem povodcu vodil novofundlanca. Saj veste, to je tista pasma psa, kakršnega je imel Matic v filjmu Sreča na vrvici in je z eno besedo ogromen. Kaj mešančku na orjaku ni bilo všeč seveda ne bomo nikoli izvedeli, dejstvo pa je, da se je v hipu napel kot struna, začel režati nanj, nato pa se je v glasnem laježu spustil proti njemu, čeravno je bil najmanj petkrat manjši od njega. Gospodarica, gospa v srednjih letih, ki je sedela ob sosednji mizi in vneto klepetala, ni niti trznila.

Zato pa ni zgolj trznil fant, saj se je v trenutku postavil pred svojega ljubljenčka, ki se je pred napadalnim pritlikavcem zgolj pohlevno umikal in glasno zavpil nanj: »Izgini al’ pa ti dam taku cbadu (brco), da boš zletu na drugo stran vrta!« To je le pomagalo, saj je mešanček pohlevno spustil uhlje in se obrnil proti svoji gospodarici, ki pa je za ta mini incident kar naenkrat začela kazati zanimanje. Besno je vstala in zavpila na fanta: »Pa koga boš ti brcal? Mojega psa? Kaj si pa misliš da si!?«

Skupaj s fantom in mano so bržkone ostrmeli tudi preostali ljudje na vrtu, saj takšnega odziva slej ko prej ni pričakoval nihče, a fant se je očitno odločil da s primitivci ni vredno izgubljati besed, saj je le ljubeče pobožal svojega psa in brez besed sta odkorakala naprej. Do konca martinčkanja sem neprestano opazoval mešančka, ki se je še naprej brezskrbno smukal okoli miz na vrtu, medtem ko se gospodarica ni zmenila zanj niti za sekundo.

Razumete, ne? Fant je upošteval vsa pravila. Kljub temu, da novofundlandec ni nevarna pasma, mu je bilo povsem jasno, da je velik in močan in da ga bo težko zadržati, če ga premami pasja narava in si bo s kakšnim drugim psom skočil v (heh…) lase. Da dejansko ni nevaren, je kazala že njegova reakcija ob napadu, saj se je le pohlevno stisnil k svojemu gospodarju, ki ga je z glasnim vpitjem želel zgolj zaščititi. Gospodarici majhnega in agresivnega mešančka pa ni bilo mar, da se je njen ljubljenček motal med mojimi nogami (hej, kje je sploh pisalo, da so meni kužki všeč, oz. da jih imam rad?), toda ko mu je fant, ki je želel zgolj zaščititi svojega napadenega psa zagrozil, se je kar naenkrat spremenila v veliko zagovornico živali. Ne, to da je njen pes agresivno napadel drugega (dejstvo, da mu ne bi mogel narediti večje škode tu ne igra vloge) ni bilo pomembno, kar naenkrat je bil glavni negativec fant.

Na nek način mi je bilo celo žal, da ni prišlo do večjega incidenta. Ne da bi želel slabo mešančku ali njegovi gospodarici, še manj pa prijaznemu novofundlancu. Ampak če bi prišlo do najmanjšega ugriza in bi se fant zaradi tega odločil, da pokliče policijo in gospo prijavi, prisežem da bi skupaj z njim počakal tudi jaz in podal svoje mnenje. Saj ne da bi bilo le-to pomembno, ampak vsaka priča šteje in če gospa ne zmore obvladovati svojega psa ali je zanjo (kot vse kaže) ne briga prav veliko, potem škoda da ga sploh ima.

  • Share/Bookmark
 
6 odgovorov na “Gospodarji in kužki”
  1. Teta_Mici - 23.01.2011 ob 21:37

    Ne, ne, ne… pes sodi na povodec in pika. Brez povodca naj se z gospodarjem/gospodarico jagata kje v hosti, daleč od ljudi. Pes ima kosmata ušesa in še tako zatrjevanje gospodarja, da ne bo nikomur nič naredil, mene ne prepriča. V trenutku se lahko v njem prebudi živalski nagon in nesreča je tu.

  2. bata - 23.01.2011 ob 21:43
    bata

    Zelo dober zapis, ki mi omogoča, da si situacijo v živo predstavljam…

    Pameten tisti dečko z velikim črnuharjem… Ampak kako si se ti zadržal, da nisi tisti ženski nič rekel :)

  3. Špelca - 23.01.2011 ob 22:05

    Super si napisal – ja, in cel kup je takih lastnikov psa, kot ta tetka z mešančkom. V končni fazi psi velikokrat niso krivi ničesar, ampak njihovi lastniki, ki so nesposobni še za lastno socializacijo, kaj šele, da bi psa socializirali ;)

  4. chef - 23.01.2011 ob 22:35
    chef

    Pes res sodi na povodec. Jaz svojega bokserja nikoli ne bi upal sprehajat brez povodca. Pes je sicer prijazen in dobrovoljen, zato bi se najbolj bal, da bi ga napadel kakšen drug pes, tudi spuščen. Drugi problem so ljudje, ki se ne znajo obnašat do psov. Večina jih je totalnih debilov, ampak to vidiš šele, ko psa imaš. Da ne govorim o mulcih, ki se zaganjajo v pse, kot da so igrače. V takem primeru lahko narobe odreagira še tako prijazen pes. Pa ne mislim, da bi ugriznil. Ampak recimo naša Neva se pač začne igrat, skoči na otroka, ki pade na glavo in imaš pizdarijo.

    Je treba včasih ljudi prav odganjat. Pes je na povodcu, folk pa pred njega skače in ga za ušesa vleče. Ko jih napizdiš, se pa užaljeno šobijo.

    Po drugi strani hodi po svetu en kup paranoikov. Sem jih opazoval. Pes je na kratkem povodcu, hodi pridno poleg, ko gre nasproti mama z otrokom, pa zažene cel teater, pa pazi se psa pa pejva na drugo stran ceste pa nevarno pa te lahko ugrizne … Hočem povedat … odnos do psov je pri nas katastrofalen.

  5. Tomaz Z. - 24.01.2011 ob 01:15

    Mali cucki so blesavi po defaultu. Zato bevskajo na vse kar je vecje od njih.

    Tu bi navrgel le se tisto, da so si psi in lastniki nasplosno zelo podobni…

    Sam preferiram macke.

  6. Tomaž - 25.01.2011 ob 15:28

    Tomaž se strinja z Tomažem :)

Na vrh

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !