Zadnje (po)nočno filozofiranje
Komentiraj
Objavil/a Alex van der Volk 2.11.2009 ob 06:56 ob 06:56 pod (Po)nočna filozofiranja, Šnopčki za dušo
Dobro jutro, Slovenija
Po več kot štirih letih mi je skorajda v čast, da vas zjutraj, ko se po končani nočni krmežljav usedem za računalnik, še vedno pozdravim s »snetim« naslovom filmske uspešnice z Robinom Williamsom v glavni vlogi. Hja, najprej je potrebno lepo pozdraviti, potem pa lahko mirno pustiš, da te odnese tok misli in skorajda avtomatično pritiskaš na tipke. To je tradicija in tradicija je stvar o kateri Volk ne razpravlja.
Ampak po več kot štirih letih sem se (po)nočnih filozofiranj prav zares nasitil. Ni važno koliko premišljujem in se prepričujem, da je to nekaj kar pač spada k nočni, moram biti pošten in (čeprav z grenkim priokusom) priznati, da mi blog v takšnem stanju kot je trenutno, žal ne ponuja več nobenega pravega izziva. Še več, na trenutke me celo obremenjuje, saj se v službi (seveda takrat, ko ni dela) večkrat zalotim, da mrzlično premišljujem o čem bom zjutraj razglabljal, ko pa se mi nocoj ni zgodilo nič kar bi bilo vredno daljšega ali krajšega zapisa. Prav tako ne vidim več nobenega smisla kategorije Namenjeno tebi, v kateri (večinoma ob nedeljah zvečer, ko končam delovni vikend – dvanajst ur v soboto, dvanajst ur v nedeljo) objavljam videospote, ki so v večini primerov nekomu namenjeni. Ne, Volkov b(r)log, ki sem ga navdušeno odprl pred nekaj več kot štirimi leti, mi že lep čas ni več v veselje.
Ko sem včeraj ob kavi premišljeval o tem in ugotovil, da mi čedalje več ljudi prej ko slej upravičeno reče, da mi je predvsem zadnje leto drastično upadla kvaliteta prispevkov, oziroma da to niso več Šnopčki za dušo kakršnih so bili nekoč navajeni, sem se spomnil na ugotovitev moje trenutne stanodajalke, da se, astrološko gledano, trenutno nahajam v letu sprememb, ki je posledično krivo tudi za to, da mrzlično spreminjam vse kar se da spremeniti, od brloga in avta naprej. In sam pri sebi sem sklenil, da je skrajni čas, da tudi na področju, ki me je od nekdaj veselilo, potegnem neko črto in nadaljujem tam kjer sem nekoč že bil pa sem se potem kar nekako izgubil.
Da ne bo nesporazumov. Nikakor se ne poslavljam iz slovenske blogosfere, prav tako pa mi ne pade na kraj pameti, da bi zbrisal blog, ki mi je dal nazaj ravno toliko kolikor sem vlagal vanj ali pa še več. Vsekakor se bo na njem pojavil še marsikateri prispevek, od potopisov in izzivov naprej, prav tako ne bom zanemaril videoposnetkov in seksualnih nasvetov, a še zdaleč ne tako tradicionalno kot ste bili tega navajeni do sedaj. Morda bo blog spremenjen tudi vizualno, morda ne, zagotovo pa bodo spremembe več kot očitne.
V tem trenutku mi ni lahko. Tradicija, da se po končani nočni usedem za računalnik in z bralci delim nekaj svojih misli, je trajala od februarja 2003 naprej. Najprej na starem Siol forumu, leta 2005 sem imel nekaj mesecev pavze, toda nadaljeval sem takoj ko je Delo, kot prvi slovenski portal, omogočil ustvarjanje blogov, sprememb pa sem se (kljub nekaterim »dobronamernim« nasvetom) otepal tudi ko sem se preselil na Blogos. Mislim, da se trenutno počutim enako kot nek kolumnist, ki ve, da je to njegovo zadnje razmišljanje v nekem časopisu in je zaradi tega nekoliko otožen, a kljub temu vesel, ker ve, da ga že čakajo novi izzivi in prav zato tudi jaz nisem žalosten. Morda mi bo odslej po končanih nočnih nekaj manjkalo, vendar se bom prej ko slej hitro navadil, konec koncev tudi ena ura spanja več po vsaki nočni ni tako zelo malo.
Zatorej, Slovenija, hvala ker ste mi dovolili, da sem vas prebujal (in včasih jezil) s svojimi razmišljanji, hvala za vse komentarje, ki sem jih prebiral, ko sem okoli dveh popoldne zlezel iz postelje in iskreno upam da še nismo rekli zadnje besede.
Še zadnjič vam želi lahko noč
vaš
Volk
p.s.
Šele zdaj sem opazil, da je to natančno dvesto enainsedemdeseti prispevek, ki je bil napisan po nočni izmeni. Pa naj še kdo reče, da me številka 71 ne zasleduje.
Srečno z novimi izzivi :)
ta 71.ka je zares neverjetna :)
Hmm imam občutek, da bo še padlo kakšno (po)nočno filozofiranje, ampak samo takrat, ko boš imel navdih in ne takrat, ko boš čutil, da moraš nekaj napisati. Upam vsaj, da bo tako.
Sladke sanje Volk!
Vedno so mi bili všeč tisti, ki so sami zase uvideli, da to ni več to. Jaz tega pri tebi še nisem opazil. Vem pa tudi, da bralci nimamo pojma. Kaj je res, ve samo (samokritičen) avtor.
Volk imam en predlog :) Lahko bi ob prostem času prevozil slovenski avtocestni križ in malo opisal, kakšne so trenutne ceste. Seveda bi vse tudi pofotografiral :)
Spremembe so včasih dobrodošle. Samo si ne upamo narediti koraka naprej ravno zaradi tradicije in strahu neznanega, kaj bo z njimi prišlo.
Veliko navdiha pri novih postih. ;)
Volk, Po dolgem času sem tudi jaz spet pokukala na tvoj blog. Ja, ja spodbudil me je zapis na FB in klik klik pa sem šla pogledat. Jaz sem iz svojega bloga odhajala bolj postopoma. Najprej sem prenehala komentirati na tujih blogih, potem sem jih počasi prenehala celo brati in obiskovati, počasi sem začela celo neredno odgovarjati na komentarje na svojem blogu in končna faza je ta, da sem celo zapise začela objavljati vse bolj poredko. In ko danes berem ta tvoj zapis, si rečem, da ti je treba prav čestitati za ta korak. Ne odhajaš tako mlačno, kot jaz … ki se še vedno nisem odločila ali bi ali ne bi … ampak odločno in dokončno. Bravo! In vse naj naj še naprej pri vseh tvojih novih odločitvah!
Škda k nisi krzpru usega skupej hahahahah
No, marsičesa se človek naveliča. To ni nič neobičajnega. Ampak šnopčki pa vem da bodo ostali.
Volkec, prirasel si mi k srcu. Srečno, karkoli boš že počel…
Redno sem te brala, dolhčas bo po tebi. Daj kakšen namig kje bi te našlji v bodoče. SREČNO.
Kuste enhi trdi sej je reku dane bo nehiou pisatr indabo delou samo ene sprmembe
Ti brot si en velik pajaco. Kar te poznam lahko rečem da se delaš velikega frajerja v resnici pa si prikriti gej. aja pa žene ne pretepaj več
Res škoda.
You will be missed. Veliko srece zelim! :)
Skoraj isto sem hotel napisat kot Saša. Po dolgem času sem spet prišel pogledat, potem ko sem na FB videl, da nekaj spet delaš. :) Hja, skoraj vsi smo se slej ko prej naveličali, ti si pa pravzaprav neverjetno dolgo vztrajal, sploh glede na neverjetnem obsegu zapisov. No, kakorkoli se boš že odločil, veliko sreče… :)
Zahvalil bi se ti za obdobja, ko sem lahko prebiral tvoje zapise, ki si jih pridno nizal vsa ta obdobja tvojega pisanja na blogu. Želim, da ti ob novih izzivih uspe.
zakaj so vsi komentarji tako žalostno-nostalgični… :D saj ni konec, ampak nov začetek, mogoče še boljši :P
A sem samo jaz prebrala, da ne bo nehal pisat?!!??
Volk, nič bat, se zgodi vsakemu, da dobi nekakšen blok, ko ne ve, ali bi še pisal in kaj bi pisal.
Jaz sem pred meseci naredila oster rez in zbrisala svoj blog, na katerem sem imela prepleteno osebno, poslovno in še kaj, pa je bilo treba ločiti. Zbrisala sem starega, naredila v miru načrt, kje bo kaj po novem, ohranila stike z nekaterimi blogerji preko novega bloga ali na FB ali v živo – tudi nekaj od tega s tabo. In preživela.
Tudi ti boš – je pač čas za spremembe. Sam boš najbolje ugotovil, ali moraš samo upočasniti ritem pisanja ali kaj korenito spremeniti.