Iz volkovega b(r)loga

Oprostite, ali govorite primorsko?

Garači in mazači

Komentiraj

Objavil/a Alex van der Volk 1.11.2009 ob 07:33 ob 07:33 pod (Po)nočna filozofiranja, Šnopčki za dušo

Dobro jutro, Slovenija

Ko se med delom, večinoma takrat, ko imam usta in nosnice že povsem suhe od prahu, v miru usedem, prižgem cigaret in spijem par požirkov vode, me ponavadi prešine misel kakšno srečo pravzaprav imam od prvega dne obnove naprej. Če bi rekel, da mi vse teče kot po maslu, bi potek dogodkov dobesedno razvrednotil, kajti nekateri so resnično na meji mogočega. Dejstva, da stvari, ki jih potrebujem, pridejo k meni same od sebe in to brez daljšega čakanja se pač samo s srečo ne da razložiti in najbrž ima Marko kar prav, ko pravi, da zakaj neki skačem po trgovinah in izgubljam čas, ki bi ga lahko izkoristil tudi drugače, če pa se mi potem vhodna vrata, ki bi jih sicer moral čakati najmanj šest tednov (!) ponudijo skorajda same od sebe.

Vendar pa to ni vse. Do tega tedna se nisem dobro zavedal kakšno srečo sem imel z mojstri. Že to, po kakšnem naključju sem se srečal z Markom, je bilo vredno posebne omembe in zanj sem vnaprej vedel, da me ne bo nategnil na suho. Za mojega brata Aleša bom skočil tudi s Solkanskega mostu, ne samo dal roke v ogenj. Toda za vodo in elektriko sem kljub temu potreboval mojstra, ki se s tem ukvarjata profesionalno. Z njimi pa vsi vemo kako je. Najprej jih je potrebno nekako priklicati, se z njimi časovno uskladiti, potem pa traja še desetkrat toliko časa, da oni najdejo prost termin in bolj ali manj kvalitetno opravijo svoje delo, za katerega so ponavadi tudi odlično plačani. A tudi tukaj so se mi zvezde široko nasmehnile. Aleš ima namreč ogromen krog prijateljev in Erik, ki brezskrbno šlata edino žensko na tem svetu, ki si tega ne dovoli ter Gorazd, ki dobesedno živi od vode1, sta bila v roku parih dni pri meni, profesionalno ugotovila kaj morata narediti in še v istem tednu svoj posel tudi opravila povsem zastonj. Edino kar sem plačal je bil material in čeprav sem vztrajal tudi pri plačilu za delo, četudi zgolj simboličnem, ne eden ne drugi nista hotela o tem niti slišati, češ da sicer sta profesionalca, ampak glede na to, da je bilo v brlogu res samo za par ur dela, bo povsem dovolj, če bom njuni telefonski številki priporočil komu, ki bo obnavljal kaj večjega kot je garsonjera ali morda celo gradil hišo.

Lahko si torej predstavljate kakšen šok sem doživel sredi tedna, ko sva se z Markom povsem po naključju znašla v stanovanju starejšega in invalidsko upokojenega para, ki se je pred dobrim mesecem odločil, da je njuna kopalnica nujno potrebna obnove. Ko je gospodinja Markovega popolnoma nesposobnega delodajalca2 razjarjeno vrgla iz stanovanja, ga je ta poklical in ga vprašal ali bi namesto njega zložil skupaj eno kopalnico. Ker v mojem brlogu resnično nisva imela dela, sva se odpravila na drug konec Nove Gorice in gospodinjo ter njenega moža našla popolnoma obupana. Tako zgoraj omenjeni delodajalec, kot vodovodar, ki ga je priporočil ravno on, sta od njiju namreč izvlekla že skoraj tisoč evrov, oziroma veliko več kot imata skupaj invalidske pokojnine, edino kar sta do sedaj naredila pa je bilo, da sta popolnoma razdejala kopalnico in posledično celotno stanovanje, ki je bilo ob najinem prihodu polno prahu.

Najbrž se je ostareli par obema zasmilil v dno duše, kajti tisti trenutek besede niso bile potrebne. Medtem ko si je Marko ogledal stene in tako kot njegov delodajalec ugotovil, da bo nove ploščice potrebno položiti prek starih, saj so zidovi že tako vse preveč zviti, sem jaz z balkona prinesel ploščice in zmešal lepilo. Gospodinja ni mogla verjeti kako sva se brez vsakega kompliciranja lotila dela, toda ker delavec pač mora jesti, je hitro pohitela v kuhinjo, iz katere je po nekaj minutah začelo prijetno dišati, midva pa sva se usklajeno lotila dela. Jaz sem meril in rezal ploščice, Marko pa jih je polagal in glasno bentil čez neravne zidove.

Po dobrih treh urah trdega dela, je kopalnica kazala povsem drugačno podobo, na prejšnje katastrofalno stanje pa je spominjal le še razbit zid, ki ga nisva mogla končati zaradi vodovodarjeve lenobe, nesposobnosti ali česa tretjega. Ko smo sedli k polnim krožnikom, je gospodinja s solzami v očeh pripovedovala kako z možem nimata pojma kako sta do sedaj sploh zdržala, saj sta jima vodovodar in Markov delodajalec vse do danes, ko jima je bilo končno dovolj, skorajda pulila denar iz rok, na koncu pa je skrušeno priznala, da nama ne more plačati, saj ji v denarnici ni ostal niti en evro. A občutek, da sva naredila zares dobro delo, je bil nama povsem dovolj in četudi bi vsakomur ponudila petdeset evrov, jih bržkone ne bi vzela. Marko jo je zgolj potolažil, da se bo s svojim delodajalcem že zmenil na štiri oči, če bo potrebno pa bo poiskal tudi vodovodarja, o katerem je že slišal, da zelo rad izkorišča lahkoverne in kar je najhujše, revne ljudi ter malo pokramljal z njim.

Včeraj sem slišal, da je posredovanje kar pomagalo. Vodovodar je izkoristil praznični dan, da je v dobri uri in pol naredil to česar prej v enem mesecu ni mogel in Marko bo že danes dopoldne končal še zadnji zid, določeno mero zadoščenja, ker sva povsem nesebično pomagala paru, ki si sam ne more pa sem ob tej novici začutil tudi sam.

Hja, tako je z mojstri. Tudi ko jih enkrat prikličeš in njihove usluge (khm…usluge?) drago plačaš, to ni zagotovilo, da bodo svoje delo opravili korektno in kakovostno. Jaz sem imel srečo, da me je z izredno sposobnima garačema povezal človek, ki mi je več kot prijatelj, toda kaj pa če njega ne bi bilo? Si upam trditi, da ne bi padel v kremplje izkoriščevalskih mazačev kot se je to zgodilo ostarelemu paru?

Lahko noč vam želi

vaš

Volk

  1. oba dovtipa seveda še zdaleč nista izvirna [nazaj gor]
  2. ki bi rad bil direktor uspešnega podjetja, vendar pa mu zgolj zaradi lenobe to ne uspeva najbolje, zato je mojega prijatelja tudi začasno poslal na dopust [nazaj gor]
  • Share/Bookmark
 
6 odgovorov na “Garači in mazači”
  1. mark - 1.11.2009 ob 12:57

    Res se lahko dogaja tudi takšen scenarij, pa vseeno je še vedno največ vredno pred delom preverit izvajalca, tudi po ustnih referencah prejšnjih strank, vse je treba doreči predhodno , vključno s ceno, roki in kvaliteto… Starejšim ljudem je treba podrobno povedat, kaj jih čaka v delu in koliko bo to stalo, potem z njimi ni težav in so tudi pošteni plačniki.

  2. Plujem - 1.11.2009 ob 13:24
    Plujem

    Plemenito delo sta opravila. Res lepo brati, da še obstajajo taki ljudje. Kar se tiče mojstrov, ki to sploh niso, pa je kar škoda zgubljati besed. Nesramnost res ne pozna meja. Upam, da gospod in gospa že uživata v svoji novi kopalnici. :)

  3. Sakir - 1.11.2009 ob 13:28

    Zato pa se vseh teh stvari raj lotm sam. Res, d aniso perfektne na konc, ampak si pa ponosn tut na imperfekcije, ker si jih azgrešu sam.

  4. rodin - 1.11.2009 ob 15:20

    lepo opisano. Sam imam ogromno izkušenj s podobnimi mojstri in “mojstri”. Ampak, nekaj drugega mi pa res ne bo nikoli jasno. Če je takšno pomanjkanje izvajalcev, le zakaj se brazposelni tega ne lotijo. Vsak od teh frajerjev potegne najmanj 2k€ mesečno in to tax free. In vendar, se ljudem ne da delat. Zato, gospodje, se mi naši brezposelni ne smilijo, so navadn nesposobni lenuhi. Jebi ga…

  5. japajade - 1.11.2009 ob 16:44

    Krasno in res lepo od vaju, ampak če bi vaju zalotili dacarji bi vama pa trda predla obtožili bi vaju za težak zločin, ki se mu v tej državi reče delo na črno in glede na to da lovijo prevsem vama podobne bi bil uspeh davkarije objavljen najbrž na prvi strani visokonakladnega časopisa, kakorkoli že plemenito dejanje in vesel sem da so še taki ljudje na svetu!

  6. Alex van der Volk - 1.11.2009 ob 17:40
    Alex van der Volk

    Zakaj, saj nisva šla tja služit denarja, ampak zgolj in samo pomagat :)

Na vrh

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !