Iz volkovega b(r)loga

Oprostite, ali govorite primorsko?

Ko se poškoduje prijatelj

Komentiraj

Objavil/a Alex van der Volk 3.10.2009 ob 17:32 ob 17:32 pod (Po)nočna filozofiranja, Šnopčki za dušo

Obvestilo: Ker se mi zjutraj po prihodu iz nočne ni uspelo povezati na internet, današnjo dozo (po)nočnih filozofiranj objavljam z deveturno zamudo

Dobro jutro, Slovenija

Prejšnji četrtek se je dan začel tako kot vsak drugi. Ob sedmih zjutraj sem skočil iz postelje, dobro minutko preden bi začela moja Nokia predvajati totalno neposlušljivo melodijo otroka, ki poje »aja jupi jupi jej«, se na hitro oblekel in odhitel do Press bara, kjer je Marko že srkal svoj prvi kapučino. Pred nama je bil dolg dan, a glede na to, da mi popoldne ni bilo potrebno iti v službo, sem resnično imel razlog za zadovoljstvo. Ko sem se odločil, da v skladu s popolno obnovo brloga na novo pobarvam tudi pet metrov dolgo balkonsko ograjo, si namreč nisem mislil, da mi utegne pobrati toliko živcev, denarja in predvsem časa, ampak ko sem to ugotovil je bilo seveda absolutno prepozno in dela pač nisem mogel pustiti dokončanega na pol. Tokrat sva bila trdno odločena, da bova v dobri uri zbrusila še tistih nekaj kotičkov, ki jih prejšnji večer zaradi pozne ure nisva mogla in če bi nama do kosila uspelo vse skupaj premazati s temeljno barvo, toliko da bi bila kovina zaščitena, bi se popoldne resnično lahko lotila česa pametnejšega.

Tako kot vsako jutro, sem se tudi tokrat ob skodelici makjata in Markovih duhovitih opazkah predramil v rekordno kratkem času in že čez petnajst minut sva se počasi odpravila proti brlogu. Iz radia na okenski polici se je začela razlegati pesem Poker face, a že čez nekaj trenutkov jo je preglasil zvok dveh kotnih brusilk, s katerima sva začela potrpežljivo odstranjevati petdeset let staro barvo.

Ko je Marko v nekem trenutku glasno zavpil in se opotekel v notranjost brloga, je prav manjkalo, da mi ni brusilka od presenečenja zdrsnila iz roke in poletela v globino proti avtomobilom, ki tam nimajo kaj početi, a k sreči sem jo le zadržal in previdno odložil na okensko polico. Prepričan sem bil, da je z mojega vrtljivega nastavka odletela še ena od premnogih jeklenih ščetin in ga zadela v obraz, a ko sem videl kako mu izza roke, s katero si je pokril čelo, curljajo potočki krvi, sem takoj vedel, da je hudič vzel šalo. Napol instinktivno sem zgrabil umazano brisačo, s katero sem še prejšnji večer brisal obrušene dele ograje in mu jo vrgel. Ko si jo je pritisnil na čelo in se usedel, me je sicer takoj začel tolažiti, češ da mu ni nič in da ne potrebuje pomoči, toda brisača, skozi katero je kri pronicala v zgolj nekaj sekundah, je govorila povsem drugačno zgodbo.

K sreči sem imel v stanovanju toaletno torbico, v katero sem ob začetku obnove spravil nekaj najnujnejših kosov prve pomoči (nesreča pač nikoli ne počiva, previdnost pa je še vedno mati modrosti) in ko sem mu rano previdno očistil z gazo, se je poškodba pokazala v vsej svoji resnosti. Okrogel nastavek iz brusnega papirja, s katerim je Marko brusil svoj del ograje in ki mu je zdrsnil naravnost v obraz, je namreč povzročil precej globoko brazgotino malo nad očesom, oz. tik pod obrvijo. Čeprav se je z vsemi štirimi upiral odhodu k zdravniku, sem sam dobro vedel, da nimava druge izbire in ko sem ga le spravil do zdravstvenega doma, kjer so mu nemudoma izdali napotnico za bolnišnico, sva oba sprevidela, da je garaški dan pravkar šel po gobe.

Ob prihodu na urgenco so naju nemudoma poslali na okulistiko, kjer so mu po dveh urah (!) čakanja le zakrpali rano in ugotovili, da je ob sebi imel angela varuha, saj bi bil ob oko, če bi brusilka zdrsnila le par milimetrov nižje, a sam se nisem pomiril niti ko je bilo negotovosti, ki sem jo prestajal skoraj dve uri in pol (Marko je čakal v čakalnici pred zdravniško ordinacijo, sam pa tja nisem smel vstopiti, ker nisem imel napotnice), le konec. Moj prijatelj je sicer zbijal šale in duhovičil, medtem ko so ga medicinske sestre spremile v zgornje nadstropje, saj je zdravnik odredil štiriindvajseturno opazovanje, a meni tisti trenutek ni bilo do smeha.

Od začetka obnove nisem niti enkrat pomislil, da bi se utegnilo komu kaj zgoditi. Jaz sem sicer zgolj dober teden dni prej padel z majavega stola, se refleksno ujel na roko in si nato več kot en teden mazal boleč komolec z Lasonilom1, toda tista poškodba je bila prava šala proti par centimetrov globoki ureznini tik nad očesom. Če bi se poškodoval jaz, se ne bi pretirano obremenjeval, toda glede na to, da je to doletelo mojega prijatelja, ki mi v svojem prostem času prostovoljno pomaga, sem v sebi začutil močan občutek krivde in čeprav se je vse izteklo precej srečno, so mi po poti domov po licih nehote začele drseti solze.

Marko je ostal Marko tudi naslednji dan, ko sem ga prišel iskati v bolnišnico. Čeprav sem mu na vsak način želel preprečiti, je odmarširal naravnost v brlog, kjer je takoj zgrabil kotno brusilko, ko pa jo je zagnal, mi je počil film. Čeprav ga spoštujem kot garača, kakršnih je malo na tem svetu, sem ga pošteno nahrulil, če si resnično domišlja da je ena prenova več vredna od njegovega zdravja ter ga nazadnje poslal domov, na vratih pa sem mu zabičal še naj se spet prikaže šele ko mu bodo pobrali šive, čeprav sva oba vedela, da bo prišel nazaj že naslednji dan, če ne zaradi drugega pa zato, da se bo prepričal kako mi gre.

V dobrem tednu se je koža spet sprijela skupaj in včeraj je na poškodbo spominjala le še živo rdeča brazgotina, zaradi katere se še vsaj en teden ne bo smel gibati po pretirano prašnem okolju. Prav tako kot njegova koža, bodo nekoč zakrpane vse luknje, ki smo jih naredili tekom prenove in prej ko slej bo brlog postal pravi dom, jaz pa se občutka krivde, navkljub zatrjevanju mojega prijatelja, da bi se mu to lahko zgodilo kjerkoli in kadarkoli, še nekaj časa ne bom mogel otresti in le vesel sem lahko, da je vse skupaj minilo brez dolgotrajnejših posledic, kajti v tem primeru bi se grizel celo življenje.

Lahko noč vam želi

vaš

Volk

  1. čudežno mazilo, s katerim sem se prvič srečal, ko sem treniral kickboxing, žal pa se ga dobi samo v italijanskih lekarnah [nazaj gor]
  • Share/Bookmark
 
8 odgovorov na “Ko se poškoduje prijatelj”
  1. mama - 3.10.2009 ob 17:40

    poznam se enega,ki si resnično domišlja, da je ena prenova več vredna od njegovega zdravja in si ne vzame pocitka……….

  2. Alex van der Volk - 3.10.2009 ob 17:55
    Alex van der Volk

    Hm, le kdo bi to lahko bil? :)

  3. kastiljo - 3.10.2009 ob 18:06
    kastiljo

    Saj po svetu hodi mnogo takih, ki jim je delo pomembnejše od zdravja. Sam najbolje vem za mojega očeta, ko smo tudi prenavljali in ima od takrat že eno leto težave s komolcem in vprašanje, če bo sploh še kdaj lahko normalno delal. To pa dela trma …

  4. Brot - 3.10.2009 ob 19:16

    Jst bi ti uturu tako prjavo, dab vidu use zvjzde anše enu zravn

  5. Anabell - 3.10.2009 ob 22:52

    hja,

    nesreča res ne počiva in hvala Angelu varuhu, da je pazil na tvojega prijatelja. verjamem, da ti je hudo, ampak prosim te, ne sekirat, nisi ti nič kriv…. vse bo v redu, verjemi

    lepo prenovo še naprej.

    Marjana

  6. Matjaž - 5.10.2009 ob 08:54

    Hm, a s super močnim fenom za odstranjevanje barve pa nista probala? Ali je že prestara barva za tovrstno odstranjevanje?

  7. ana od srca - 5.10.2009 ob 12:49

    Sem vesela, da je bilo tako in ne huje … Ko sem bila otrok, sem se afnala s koso, mlajšemu bratu sem kazala, kako se kosi. In brat je počepnil, da bi bolje videl. Kosa se je zarila tik ob očesu, ne vem natančno kam, morda si prihodnjič ogledam brazgotino. Kri je tekla, a na srečo ni bilo hujšega. Ja, prav lahko bi bil ob oko zaradi sestre … :-(

    Želim ti vse dobro! :-)

  8. Forešt - 8.10.2009 ob 23:28

    Ja, pri delu se lahko marsikaj zgodi, še posebej, po nekaj urah, ko postane že rutinsko, pa se ne pazi več toliko.

    Moram pa napisat tole, mogoče bo komu prišlo prav:

    “Obvezna” oprema za flex so prav za to oblikovana očala, ki so poceni in zapirajo vse okoli oči, precej na široko, s tem da varujejo tudi pred raznimi drobci, ki lahko poškodujejo oči. Primerna je tudi uporaba delovnih rokavic. Sem že videl enkrat človeka, ki ni prvič delal s flexom, pa se je tako grdo zarezal v roko, ampak je imel tudi srečo.

    Pa še nekaj, kar mogoče tudi marsikdo ne ve: Pri delu s krožno žago (statično) pa je uporaba rokavic strogo prepovedana, ker se v primeru dotika zgodi, da blago rokavice za sabo potegne celo roko, kar pa zna biti usodno.

Na vrh

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !