Iz volkovega b(r)loga

Oprostite, ali govorite primorsko?

Adaptacijske vrstice

Komentiraj

Objavil/a Alex van der Volk 19.09.2009 ob 07:35 ob 07:35 pod (Po)nočna filozofiranja, Volkovi izzivi

Dobro jutro, Slovenija

Se še spomnite prispevka izpred malo manj kot treh tednov, ki sem ga začel s stavkom, da v mojem brlogu vlada kaos? Ne? No, če ste ga slučajno spregledali, vam bom le na hitro pojasnil, da sem se, naveličan vsakodnevnih problemov z enimi in istimi stvarmi, lotil majcene prenove, ki pa se je kmalu precej razširila.

Danes, točno tri tedne po tistem, ko sem trdno sklenil, da moram nekaj ukreniti, bi bil izraz kaos veliko premila beseda za stanje, kakršno trenutno vlada v mojem bodočem domu. Ne da je v njem tako zelo hud nered, da se ne bi imeli niti kam usesti. Pravzaprav celo obratno, prostora je kolikor si ga lahko zaželite, obenem pa je prav ta praznina poleg polnih vreč mivke, cementa, izravnalne mase in podobnega materiala, edino kar bi lahko videli, če bi se nenadoma naslikali na vhodnih vratih. Slednja so sicer, poleg moje dobre stare pisalne mize, edina stvar, ki še spominja na staro podobo brloga, vendar se bo oboje prej ko slej umaknilo, tako kot se je morala omara, sveta okenska polica, ogromen hladilnik in celo ogledalo v kopalnici, ki je imelo zame neprecenljivo spominsko in sentimentalno vrednost.

Ja, čeprav me je še bore tri tedne nazaj dobesedno streslo ob misli na zimo, ki bi jo moral spet nekako preživeti v razpadajočem brlogu, ji bom kljuboval v povsem novem domu. Včasih se sicer sam pri sebi vprašam kako se bom sploh počutil, ko bomo nekega dne obrisali še zadnje ostanke prahu in šli na pivo. Kakšni občutki me bodo spreletavali, ko bom nato čez par ur vstopil v povsem drugačen dom? Ga bom sploh lahko dojel kot moje domovanje ali bom imel občutek, da sem v neki sodobni hotelski sobi, oziroma apartmaju?

A časa za takšne misli je bore malo. Če že nisem v službi, kjer imam zadnje čase precej naporen ritem, sem v brlogu, kjer delam s polno paro, vmes si utrgam čas zgolj za kakšno kavo in hitro kosilo, zvečer pa sem ponavadi tako utrujen, da se samo stuširam, malo poklepetam z »mamo« (redna komentatorka na Volkovem b(r)logu, ki mi je za nedoločen čas, torej vse dokler dela ne bodo končana, prijazno odstopila sobo v njenem stanovanju), nato pa samo padem v posteljo in trdno spim najkasneje do sedmih zjutraj, ko se z Markom dobiva na kavi v Press baru in modrujeva o športu.

Kaj več pametnega je zaenkrat težko povedati. Občutek imam, da mi gre vse kot po maslu, saj se stvari iz dneva v dan poklapljajo kot Lego kocke in edino kar mi povzroča sive lase so okna, oziroma bolj dejstvo, da prave ponudbe ne morem in ne morem dočakati, čeprav pišem in telefonarim na vse mogoče naslove, oziroma številke.

Morda je za vso pozitivno energijo, ki jo je čutiti skorajda v zraku, kriv Markov humor, saj se gole stene včasih skorajda tresejo od glasnega krohotanja, morda pa tole garanje s katerim med drugim tudi brišem vse negativne stvari iz preteklosti in pokopavam spomine, ki so bili zgolj sami sebi namen, zares dobro vpliva name. Konec koncev celo moji sodelavci trdijo, da ne pomnijo, kdaj sem nazadnje prihajal v službo tako pozitivno nastrojen in poln energije.

Naslednji teden bom zaradi koriščenja nadur prost vse dni razen v petek in računam, da bi morala biti gradbena dela do takrat zaključena, potem pa bo zagotovo trajalo še najmanj tri tedne preden bom spravil v red še vse ostalo. Upam sicer, da ne bom zbolel, ko bo vse končano, saj sem slišal, da se to zelo rado zgodi, če si med garanjem ne znaš utrgati časa za sprostitev, tako da če ima kdo kakšen predlog kako naj se zvečer malo razvajam (alkohol, seks in internet odpadejo), kar na dan z njim, verjemite, da bom zelo hvaležen. Zdaj pa v posteljo, danes popoldne se balkonska ograja ne bo zbrusila sama od sebe.

Lahko noč vam želi

vaš

Volk

  • Share/Bookmark
 
En odgovor na “Adaptacijske vrstice”
  1. Forešt - 21.09.2009 ob 15:08

    Ja, je naporno tole, ampak se splača potem.

    Sprostitev: ja, če imate v NG kakšen dober studio Tajske masaže, priporočam, ni boljšega za sprostitev (psihično in fizično).

    Še eno vprašanje glede adaptacije. Kakšna je bila situacija s tlemi in kaj si naredil oz. nameravaš?

Na vrh

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !