Iz volkovega b(r)loga

Oprostite, ali govorite primorsko?

Predsodki in nestrpnost

Komentiraj

Objavil/a Alex van der Volk 24.08.2009 ob 07:36 ob 07:36 pod (Po)nočna filozofiranja, Šnopčki za dušo

Dobro jutro, Slovenija

Preden vam v današnjem jutru nalijem šilce žganega, bi vas prosil če si lahko vzamete minuto časa za premislek, se odločite in nato v komentar napišete kako bi kot sodnik, oz. sodnica razsodili v naslednjem primeru.

V vaših rokah je usoda dveh majhnih otrok, punčke in fantka, ki sta pred kratkim ostala brez mame, ki je podlegla bolezni. Že za časa njenega bivanja v bolnišnici sta živela pri svoji babici, saj sta se njuna starša zaradi očetovega alkoholizma tri leta nazaj ločila. Njega od takrat ni brigalo zanju, saj se je preselil k drugi ženski in ima z njo še eno hčerko, a čeprav ni nikoli plačal niti ficka alimentov, zdaj hoče skrbništvo nad otrokoma in trdi, da mu, kot biološkemu očetu, dobesedno pripadata. Babica in njeni dve odrasli hčerki (torej teti obeh otrok) trdijo, da je oče že dvakrat zdravljen alkoholik in nasilnež, ki v nobenem primeru ne sme dobiti otrok, saj je to bila tudi zadnja želja njihove hčerke, oziroma sestre…Torej, na eni strani imate na prvi pogled povprečno slovensko družino, na drugi pa starejšo vdovo in dve teti, od katerih je poročena samo ena. Kako boste razsodili?

Leta nazaj, ko sem tako kot vsako poletje med šolskimi počitnicami v Savudriji užival deset dni morja, smo se nekega večera za hiškami, v katerih smo vsi skupaj letovali, tako kot vsak večer zbrali mladi in čeprav se pri najboljši volji ne morem več spomniti, kako smo prišli na debato o homoseksualcih, porokah in seveda tudi otrokih, se več kot odlično spomnim, da je bila precej burna. Bilo nas je približno deset in medtem ko jih je devet zagovarjalo mnenje, da če že morajo biti homoseksualci, naj vsaj ne iščejo svojih pravic pod soncem, ker oni enostavno niso in ne morejo biti naravni, sem bil sam (zaradi prebiranja pornografskih revij, kajpada) toliko razgledan, da sem vedel, da si človek spolne usmerjenosti ne izbere sam in da si že zaradi tega zaslužijo enake pravice kot vsi drugi ljudje, torej tudi poroko in možnost posvojitve otrok. Ko je že vse kazalo na to, da bo izbruhnil pretep, je eden od fantov poklical očeta, ki pa začuda ni prišel k nam ves nasršen in penast, temveč je prisedel v krog, nas pohvalil ker se pogovarjamo o tako resnih stvareh, na koncu pa je podal svoje »strokovno« mnenje, da je homoseksualna spolna usmerjenost resna duševna bolezen, ki jo je potrebno zdraviti, kar baje uspešno počnejo v Sovjetski zvezi. Sam sem bil šokiran, kajti zdelo se mi je povsem nemogoče, da bi se dr. Košiček, ki je v Vročem kaju odgovarjal na pisma bralcev, lahko tako grdo motil, ko je nekemu obupanemu fantu odgovoril, da homoseksualnost vsekakor ni bolezen, zato naj tega ne zatira v sebi.

Kljub temu pa sem veliko let pozneje spoznal, da moja stališča tako o homoseksualnosti, kot o porokah istospolnih parov, deli izredno malo ljudi. Ne samo, da jim skoraj nihče ne bi dal pravice do poroke, kaj šele posvojitve otrok, ogromno mnenj je bilo striktno negativnih (predvsem proti gejevski populaciji) in čeprav sem nekaj časa v debatah še rinil z glavo skozi zid, sem na koncu le obupal, saj vse skupaj ni imelo niti kančka haska. Če moški že še nekako tolerirajo lezbijke, saj je seks z dvema pač najpogostejša spolna fantazija močnejšega spola, se jih ob omembi ljubezni med dvema moškima največ dobesedno zgrozi, ni pa prav malo tistih, ki začnejo ob tem postavljati tudi nore teorije, »kako bi bilo potrebno golazen iztrebiti«.

Bojim se, da bo preteklo še precej vode, preden bo Slovenija sprejela zakon, ki bi istospolnim parom omogočal poroko v pravem pomenu besede, še najmanj dvakrat toliko, če sploh pa, da bo takšnemu paru dovolila posvojiti otroka, saj je to za veliko večino ljudi že kar bogokletna misel. No, glede na to, da RKC vneto trdi, da je lahko družina v pravem pomenu besede samo skupnost odraslega moškega, ženske in otroka, to niti ni tako zelo daleč od resnice. A meni ni jasno, česa se ljudje v resnici bojijo. Nič ni narobe, če partner ali partnerka umre in ostane otrok (ali več njih) sam s samo enim staršem, zelo velik greh pa bi bil, če bi otroka vzgajala homoseksualca. Včasih dobim občutek, da resnično verjamejo v to, da gre tako pri moških kot pri ženskah, ki so pač različni od večine zgolj v tem, da jih privlači isti spol, izključno za seks in da so prepričani, da se bodo homoseksualni pari na kuhinjski mizi onegavili vpričo zgroženih otrok. Povprečnemu moškemu in ženski kaj takšnega ne pride na kraj pameti, zaradi česar se pač ne prepustita nasladi na kuhinjski mizi, temveč se, če je potreba res tako huda, pred svojim naraščajem zakleneta v kopalnico, še raje pa počakata na pozne večerne ure in do zdaj nisem še slišal pametnega pojasnila, zakaj bi bilo pri homoseksualnih parih kaj drugače.

Še en argument ljudi, ki trdijo, da istospolni pari ne bi smeli imeti otrok je, da bo le-ta stigmatiziran, ko bodo njegovi sovrstniki odkrili, da odrašča z dvema homoseksualcema…Opa, samo malo! Sovrstniki bodo to odkrili? Kako jim bo pa to uspelo, če smem vprašati? Jim bodo povedali njihovi starši, ki bodo ponoči z lučjo svetili v spalnice ali bodo najeli kar privatnega detektiva, da bo to izvohal? Saj dva moška, ki živita v skupnem gospodinjstvu še nista homoseksualca ali pač? Morda bodo to slej ko prej izvedeli učitelji, vendar mi pri najboljši volji ni jasno, zakaj bi oni to na kakšnem roditeljskem sestanku povedali vsem ostalim staršem. Oh, ali so ljudje spet prepričani, da bosta moška po otroka v šolo prišla objeta in se, medtem ko se bo on preobul, hihitala, si mežikala ali celo kaj več? Pa smo spet pri seksu.

Hja, nič ni narobe, če je oče alkoholik, ki za pijačo zapravlja tako svoje nadomestilo za brezposelnost, kot ženino plačo in otroški dodatek. Prav tako ni nič narobe, če je mati depresivna tabletomanka. Še vedno so družina kjer se ve kdo je kdo, kajne? Sicer bolj slaba, ampak kaj se dogaja za zaprtimi vrati je tako ali tako samo njihov problem. Važno je, da se pri njih ve, da je oče oče in mama mama, dejstvo, da otrok od njiju nima pol toliko kot bi lahko imel od dveh izobraženih moških (ali žensk) s pospravljenim »podstrešjem«, tu ne igra vloge.

Ja, dokler se ne bo spremenilo splošno mnenje ljudi, da homoseksualcev ne povezuje samo seks in dokler ne bodo njihovi starši nehali gledati nase, temveč na svoje otroke, tako kot je to na Irskem naredila Helen Doody, se na žalost res ne bo spremenilo popolnoma nič. In da ne pozabim odgovoriti na vprašanje z začetka današnjega prispevka. V primeru, da ste se odločili, da bi otroka zaupali očetu in mačehi, ker bi bila po vašem mnenju zanju veliko primernejša družina kot dve samski ženski dveh različnih generacij, ste pravkar z enim samim dejanjem zafurali življenje Alexa van der Volka in njegove starejše sestre.

Lahko noč vam želi

vaš

Volk

  • Share/Bookmark
 
16 odgovorov na “Predsodki in nestrpnost”
  1. mustang - 24.08.2009 ob 09:19

    Dobr napisan. Tut jest sem probleme zarad “zagovarjanja” te nebodigatreba populacije. Danes je pa isto, pač folk je spejel, da so med nami, v glavah so pa isti.

  2. kr ena - 24.08.2009 ob 09:35

    pa kdo pravi, da je vse ok, če je oče alkoholik ali mati depresivna. misliš, da bi takšni starši lahko posvojili otroka? kolikor sem jaz seznanjena so kriteriji zelo strogi (psihološki, finančni…). eno je, če ti že imaš otroka ali če ga hočeš posvojiti.

  3. katarina - 24.08.2009 ob 09:45

    poznam 2 homoseksualna para k imata otroke in res ne vidim kaj bi otrokom falilo… tako ljubečih družin ne vidiš vsak dan.

    o posvojitvah pa boljše da ne začnem, ker t mi bo pa večna uganka kako je lahko nek postopek tako blazno zakompliciran… vsak idiot se lahko razmnožuje pa nikjer ne preverjajo kaj in kako…za posvojitev moraš bit pa vsaj superčlovek, pa seveda ne samski superčlovek, ker kam pa pridemo če superčlovek ni poročen še z enim superčlovekom, seveda nasprotnega spola… slabo mi ratuje ob misli na komplikacije

  4. barbara - 24.08.2009 ob 09:47

    Jaz res ne vem kaj bi pod ta zapis že zapisala. Podal si vse neutemeljene frustracije homofobne populacije, tako da…way to go Volk!

  5. jin - 24.08.2009 ob 11:04

    Tudi jaz se pogosto znajdem v manjšini, ko zagovarjam pravice homoseksualcev. Ne vem, saj ni prav, ampak počasi postajam vedno bolj tiho glede tega. Preseneča me že uporaba besed, goreče sovraštvo. Tako sem že slišal, da bi jih bilo potrebno spraviti na vagone in odpeljati v koncentracijska taborišča, vse skupaj upliniti, itd…

    ’so prepričani, da se bodo homoseksualni pari na kuhinjski mizi onegavili vpričo zgroženih otrok.’

    No, vem za primer, ko to drži, ampak drži lahko tudi za heteroseksualne pare. Gotovo bodo pa nasprotniki vsak takšen primer obesili na zvon. No, ampak mi moramo pred posvojitvami narediti še zelo dolgo pot.

    Zelo dober prispevek

  6. brezimenko - 24.08.2009 ob 11:29

    Nihče ne pomisli, kako kruti znajo bit otroci? Ko bodo sovrstniki posvojenega otroka ugotovili, kakšna je situacija, bo otrok tarča posmeha in zbadljivk vse tja do faksa. Pa zagotovo se bo tudi med učitelji našel kakšen homofob, in kar naenkrat bodo ocene padle. To je samo en od razlogov, zakaj sem proti takšnim posvojitvam. Drugače pa nimam nič proti homoseksualcem, zaradi mene se lahko tut poročajo itd.

  7. MyotisiSI - 24.08.2009 ob 11:39

    Veliko je homofobije, res. Mene pa moti tudi velika nestrpnost do ljudi, ki se npr., s posvojitvijo otrok s strani honmoseksualcev ne strinjajo. Pazi, ne strinjajo, ne pa sovražijo, sovražno govorijo itd. Takoj si označen za ne vem kakega zadrteža pa primitivca ipd. Nestrpnost ima več obrazov.

    Po moje ni vse tako preprosto črno-belo.

    Naj se homoseksualni pari lepo poročajo in naj se jim dodeli vse pravice poročenih parov. Pri posvojitvah pa naj imajo prednost “klasične” družine (mama – oče), ker je po mojem mnenju to še vedno najboljše okolje za vzgojo otroka. Predvsem zato, ker tako otrok dobiva informacije, izkušnje, zglede od dveh oseb ki sta si zelo različni. Skratka pri vzogji otrok dobi vpogled v moški princip in v ženski princip. Seveda so drugi tipi družine. Ampak pri posvojitvah naj bi se iskalo ideal.

    Če pa lahko otroka homoseksualni pari dobijo po drugi poti (umetna oploditev, otrok iz prejšnjega zakona ipd.) tudi ne vidim problema.

    Glede tega dela tvojega zapisa: citat: “Hja, nič ni narobe, če je oče alkoholik, ki za pijačo zapravlja tako svoje nadomestilo za brezposelnost, kot ženino plačo in otroški dodatek. Prav tako ni nič narobe, če je mati depresivna tabletomanka …” Močno dvomim, da bodo pri nas dali otroka v posvojitev takemu paru. razen če uspeta svoje razvade dobro skriti, ali če zajebejo na CSD-ju. CSD išče nek približek idealni družini, je pa postopek res ogabno zakompliciran.

    In da ne bo pomote, družim se in hodim na žure tudi s homoseksualci, brez problema.

    p.s. Navijal sem za babico in teti.

    Mogoče sem malo naložil ma posploševanja mi načeloma gredo na jetra …

    lp

  8. barbara - 24.08.2009 ob 13:17

    MyotisiSI, saj ravno v tem je problem- da otrok dobi informacije in izkušnje od dveh oseb, ki sta si različni. Ne moreš trditi, da sta si dva moška ali dve ženski bolj podobni kot dva človeka nasprotnega spola samo zaradi tega, ker sta enakega spola. Mislim da je v naših življenjih precej stvari, ki nas določajo in spol je samo ena od njih, pa še to se pričkajo koliko dejansko vpliva. In brezimenko, otroci znajo biti kruti z izrazi, ki jih slišijo od staršev, sami se takih zadev ne bi spomnili. Kar se tiče pa učiteljev: lahko so homofobi, lahko so rasisti, lahko so šovinisti, lahko so marsikaj. Dejstvo je da je vse to z ustavo prepovedano in dejstvo je, da se kljub temu vse to še vedno dogaja.

  9. nočni metulj - 24.08.2009 ob 13:49

    Tako, kot si napisal, torej ali otroke alkoholiku ali samskim ženskim sorodnicam…mislim odločitev ni težka, itak, da je boljše dat otroke komurkoli, magari istospolnemu paru, kot pa alkoholiku.

    Drugače pa mislim, da na tem ljubem svetu smo čisto vsi ljudje kdaj deležni neenakopravnega obravnavanja družbe in države, zakonov, pa vendar ne zahtevamo in se ne borimo zato, da bi bili obravnavani enakopravno, ker smo se pač sprijaznili z družbeno ureditvijo, socialnim okoljem…. zakoni narave, ki so glede spočetja potomca včasih nerazumljivi, ko se otroček rodi sestradani mami v Somaliji in preživi, kljub temu, da niti mama niti otrok nimata dovolj hrane, po drugi strani pa je ljubeč , biološko in v materialnem smislu popoln par na Kitajskem zaradi državnega dekreta – omejen na samo 1 otroka.

    Naša pravica je omejena s pravico nekoga drugega, sočloveka.

    Če bi morala izbirati, da država omogoči umetno oploditev istospolni mami ali brezplačno cepivo za deklice iz soseščine, ki so žal stare 13 in 14 let…bi se vsekakor odločila za cepivo.

    Če bi morala izbirati ali dam otroka v posvojitev istospolnemu paru , ki se razkazuje v spodnem perilu na gejevski paradi ali paru, ki sta se spoznala pri 40 in ne moreta zanositi po naravni poti, bi otroka rajši dala paru.

    Nikoli odločitev ne more biti črno-bela.

  10. Thunderstorm - 24.08.2009 ob 15:46

    Jaz sem za babico in tete… Hja, tudi jaz ne vidim problema v homoseksualcih, če jim sede biti z istim spolom pa naj bodo, kaj potem? A če se moški izživlja nad žensko in otroki (fizično in psihično nasilje) v družini, to je potem okej? Nič ni narobe, če je v družini stalnica nasilje in zmerjanje, samo da je moški+ženska+otrok. Meni ta logika res ni jasna. Če se pač bolje razumeš z istim spolom, zakaj ne bi bil skupaj? Nič nimam proti porokam, vendar pa nimam čisto definiranega mnenja o posvojitvah otrok. Načeloma ne vidim težav v tem, ker kot vas je že veliko omenilo- zakaj bi dal otroka nekomu, ki ga bo pretepal in zmerjal in ne nekomu, ki ga bo imel rad? Vendar pa se potem vsakič spomnim na nekaj drugega, kar je tudi že nekdo omenil. Otroci so kruti. Če nekdo izstopa, ga zajebavajo. To verjetno pozna marsikdo, ki je bil kdaj tarča žaljivk v OŠ in SŠ. Večina otrok ima vcepljeno v glavo, da je prava kombinacija mami+ati. Kaj mislite, da bodo naredili nekomu, ki bo prišel z devma atijema ali dvema mamicama na šolske prireditve? Žal je tako, da ali bo to še kar ostalo tabu ali pa bo postalo sprejemljivo, vendar bo v vsakem primeru nekdo najebal. Ker vedno nekdo najebe, preden nekaj postane vsaj približno družbeno sprejemljivo… K čemer pa razni homofobi niti od daleč ne pomagajo heh. Kar hočem reči je, da prve generacije otrok, ki bodo imeli homoseksualne starše pač ne bodo prišle skozi brez težav in žaljivih opazk. Ampak mogoče bo pa enkrat le šlo vsaj približno brez tega. Kako kmalu je pa odvisno od večinskega prebivalstva. Se mi pa zdi, da mlajše generacije na homoseksualnost gledajo veliko bolj prizanesljivo kot starejše.

  11. muni - 24.08.2009 ob 16:09

    Večina ljudi, ki je komentirala tu, seveda ne misli, da je vseeno, kakšna je situacija v družini, samo da so oče-mama-otrok. Ampak to še ne pomeni, da takšnih ni – običajno se niti ne strinjajo s kakršnim koli okrutnim ravnanjem, ampak …

  12. Mitja - 24.08.2009 ob 16:35

    Mnja, argument proti posvojitvi otroka, da bo stigmatizirani, pravzaprav drži. Ni prav realistično pričakovati, da nihče v vrtcu/šoli ne bo izvedel, da so njegovi starši homoseksualci. Mogoče od srednje šole dalje (ko bo to znal spretneje prikrivati) in mogoče v mestu, sicer pa težko.

    Je pa to tudi edini kolikor toliko tehten argument, ki mi pride na misel, pa seveda takšna stigmatizacija ni najhujše, kar se otroku lahko zgodi. Tako da sem zato, da se otroka da najboljši možni družini, ampak če ni ustrezne heteroseksualne, je to lahko tudi homoseksualna.

  13. Alex van der Volk - 24.08.2009 ob 16:40
    Alex van der Volk

    @Mitja: Saj sploh ne gre za to, da bi morala to nujno biti sramota, čeprav moj prispevek na trenutke morda zveni tudi tako, ampak v tem, da bi začeli ljudje homoseksualno družino sprejemati kot sebi enakovredno. Če sem jaz lahko odraščal v družbi treh žensk treh različnih generacij in postal kolikor toliko normalen človek, poleg tega pa me zaradi tega ni nihče stigmatiziral, zakaj ne bi dečka ali deklice vzgajala tudi dva moška ali dve ženski. On bi pač odraščal z njima, kaj delata zvečer v postelji pa bi moral biti povsem in samo njun problem. Ker z nekim skrivanjem vse skupaj spet ne bi bilo popolnoma nič od niča in rad verjamem, da si tako geji kot lezbijke tega pravzaprav sploh ne bi želeli

  14. Domen - 24.08.2009 ob 22:35

    To, da bo otrok stigmatiziran, se mi ne zdi dovolj tehten protiargument. Če bi delovali po tem principu, lahko otroka z imenom Safeudin, katerega družina se je pred parimi leti preselila na podeželje od podeželja, raje sploh ne pošljemo v šolo oz. družini zaukažemo, da ga vozi neko šolo v mesto. Potem je najbolje, da hendikepirane otroke pošiljamo zgolj posebne šole, nikakor pa ne v t. i. normalne. Da jim bomo prizanesli zbadanje, naj se doma izobražujejo še npr. romski otroci, pa tisti, ki imajo katerega od staršev v zaporu, pa oni, ki jecljajo ali so karakterno plahi … Država bi morala zagotoviti enake pravice vsem parom, isto- in raznospolnim. S tem ne mislim samo uvedbe posvojitev za istospolne pare, ampak tudi, da se otroke o LGBTIQ tematiki in vprašanjih ustrezno pouči, npr. pri družboslovnih predmetih, spolni vzgoji, s tematskimi delavnicami, povabljenimi predavatelji … To pomeni, da bi bilo med drugim treba spremeniti oz. dograditi zdajšnje učne načrte, ki so do vprašanja spolne usmerjenosti in spolne identitete popolnoma ignorantski. Če ima otrok, ki ima dva starša istega spola, ali pa otrok, ki je invalid, več verjetnosti, da bo žrtev šikaniranj s strani sošolcev, je dolžnost družbe in države, da stori stvari, ki bodo spremenile to stanje. In četudi prenovi šolskega sistema in drugim ukrepom ne bi uspelo spremeniti dejstva, da je otrok z dvema očetoma ali materama bolj izpostavljen šikaniranju, me argument proti posvojitvam istospolnih parov še vedno ne prepriča (-> glej prvi odstavek).

  15. mathea - 25.08.2009 ob 11:29

    zanimivo razmišljanje, samo kaj ko večina ljudi ne razmišlja tako in še dolgo ne bojo, ker večina ljudi je še vedno trop ovac ki pusti, da namesto njih razmišljajo drugi, ter jim določajo in vsiljujejo svoje poglede na svet.Otroci so diskriminirani na tisoč in en način, ne samo na tega o katerem pišeš ti.Dejstvo je, da se ta ozkoglednost ne bo spremenila čez noč, kje šele da bi se kaj konkretnega zgodilo na tem področju. Sama nimam nobenih predsodkov, pa vseeno mi ni jasno, kako recimo razložiti otroku enemu homoseksualnemu paru, ko začne spraševati, kako je pa on prišel na svet, ter zakaj imajo vsi očija in mami, on pa dva očeta ali dve mami. Moja sestrična je istospolno usmerjena oseba, katero imata moja dva otroka zelo rada, pride na obisk k nam tudi z svojo prijateljico,kjer se obnašata normalno, pa vendar sem zaradi tega imela nemalo težav.Bivšemu se je na trenutek zazdelo, dalahko to slabo vpliva na moja otroka, sploh na hčerko, ker bi le ta lahko dobila napačne in nepravilne poglede na svet, ter bi zaradi tega lahko še ona postala homoseksualna oseba, kar je po njegovo popolnoma nesprejemljivo in nenormalno.A sevede, to se nalezeš, to je kot bolezen a ne???!!!!! Pristala sem na csdju, kamor me je prijavil, da ne skrbim za otroka, ter ju izpostavljam nevarnostim!!WTF??? Ja, res je , neko obdobje sem visela tam kot hišni inventar, ker bivšemu nihče ni mogel dopovedati, da se nima pravice vtikati v moje življenje, da ima vsak pravico biti kar je, ter da širi sovražnost okoli sebe.On je ves čas trdil da ima vso pravico, da prepove stike otrokom z mojo sestrično, ter da bo naredil prav vse, da bo pred tem zaščitil otroka. In kako naj ljudje drugače gledajo na to, če je še vedno toliko ljudi, ki so podobnega mnenja???? Skratka, jaz mislim, da je za otroka veliko bolje da živi v okolju, kjer je prisotna ljubezen, spoštovanje in strpnost, kot pa da so nenehno priče psihičnemu in fizičnemu nasilju t.i. normalnih družin.

  16. Tristan - 26.08.2009 ob 21:47

    @Volk, ta seksualizacija homoseksualnosti, o kateri pišeš, je tipičen obrambni mehanizem pri heteroseksualni populaciji. Se tudi meni včasih zgodi, da ljudje podobno reagirajo, ko jim povem, da sem gej, ali pa to že vedo. Sploh moški mislijo, da jih bom kar naskočil. Ponavadi jim potem rečem, da naj se kar pomirijo, da tolk mi pa spet niso všeč, da bi se metal ob tla (in jim je potlej ponavadi nerodno). Mislim, da takó reagirajo iz čiste nevednosti in prepričanja, da je homoseksualnost nekakšna bolezen, kjer se geji skoz sam za riti šlatamo pa dol dajamo, v glavnem pa gre za spolno totalno zavrte posameznike, ki o seksu ne morejo govoriti drugače, kot da svinjajo (in to je drug problem v Sloveniji, kjer je seks še vedno tabu in je edina sprejemljiva debata o njem tista, kjer se obkladamo z brizgalnimi brizgami, vročimi mucami in drugimi primitivizmi). @Thunderstorm, po mojih izkušnjah žal mlajše generacije na homoseksualnost ne gledajo nič kaj bolj prizanesljivo od starejših. Tisti čez 50 ali pa generacija moja stare mame iz predvojnega obdobja, ki so v življenju dali že marsikaj čez in imajo že preštevilne izkušnje, so velikokrat čisto zgledni in jim niti na pamet ne pride, da bi se mešali v življenske stile drugih. Največje izpade homofobije in sovraštva sem doživel ravno od študentarije in folka tam do 35 let, k sreči (ali pa na žalost) navadno ugotovim, da so to takšni, ki jih ne motimo samo geji in lezbijke, ampak bi postrelili in zaplinili tudi vse priseljence, čefurje, ljudi s posebnimi potrebami, skratka vse, ki kakor koli krnijo njihovo predstavo o tem, kakšen bi moral biti svet. In vedno na koncu ugotovim, da gre za ljudi, ki sami sebi presedajo in so sami s sabo nezadovoljni, pa jih potem seveda žre kakršna koli sled samozavesti in pozitivne samopodobe pri drugih. Takšen folk je sam sebi največja kazen.

Na vrh

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !