Iz volkovega b(r)loga

Oprostite, ali govorite primorsko?

Drseč delovni čas – odlična rešitev!

Komentiraj

Objavil/a Alex van der Volk 20.06.2009 ob 07:38 ob 07:38 pod (Po)nočna filozofiranja, Šnopčki za dušo

Dobro jutro, Slovenija

Ko sem kakšen teden nazaj povabil šefa naj stopi z menoj v pisarno, nisem pričakoval, da bo zadostovala le ena beseda (»ajde«). Ponavadi je okoli trinajstih, ko se pri nas menjata jutranja in popoldanska izmena, največ dela in za dolge pogovore (še posebej, če gre za Volkove napol nore predloge) ni časa ravno na pretek. Toda tega dne je bilo tudi po zaslugi del na hitri cesti MMP Vrtojba – Vipava, na kateri delavci pospešeno priključujejo enega zadnjih krakov slovenskega avtocestnega križa, precej mirno in naš zlati poslovodja je rade volje stopil z menoj v »posvečen prostor«.

Za lažje razumevanje zgodbe naj vsem, ki me ne spremljate od vsega začetka povem, da živim v štiriindvajset kvadratnih metrov veliki garsonjeri v samem centru Nove Gorice. Kot da to ne bi bilo dovolj, je moj balkon obrnjen tako, da mi tekom dneva sonce nabija naravnost v glavo od jutra pa vse do večera. Čeprav je to pozimi precej prijetno, v poletnih mesecih vsako leto nastopijo težave, saj se ta mini garsonjera spremeni v savno, ki se tudi zvečer zlepa ne shladi, zaradi česar je seveda težko zaspati. In če te naslednji dan čaka vstajanje ob petih zjutraj, da si ob šestih lahko v službi, zna biti vse skupaj izredno naporno. Od poletnih noči jaz namreč vsaj do enih ali celo dveh zjutraj nimam popolnoma ničesar, štiri ure spanja pa so za moje telo absolutno premalo. Doslej sva s šefom problem vsako leto reševala tako, da sem čimmanj delal zjutraj, vendar je bilo konec koncev tudi to precej naporno, saj monotonost popoldanskih in nočnih izmen človeku prej ko slej načne živce.

Tokrat pa sem imel zanj prav poseben predlog. Že pred časom sem namreč opazil, da so se čisto vsi dobavitelji strnili v dva dneva, torek in četrtek. In če je torek že še nekako znosen, so četrtki, ko smo v dopoldanski izmeni ponavadi v treh, prava mala katatrofa. Šoferji in potniki si dobesedno podajajo vrata in vsak od njih želi, da mu nekdo čimprej podpiše papirje in mu pokaže kam lahko postavi palete, da bo lahko odbrzel naprej. A predvsem poleti se tudi njim delo precej zgosti in če šofer pripelje tri palete pijače ob poldne in pol, je povsem nemogoče, da bi bilo v pol ure vse skupaj prevzeto in zloženo na police. Enostavno ni teorije pa četudi bi bili v petih, ne samo v treh. Tako se je velikokrat zgodilo, da je popoldanski izmeni (v kateri delata konstantno samo dva) ostalo polno skladišče in ker je en sam moral vse skupaj nekako spraviti pod streho in na police, je trpelo ostalo delo, ki ga resnično nikoli ne zmanjka.

Tako sem zlagoma prišel na misel, da bi si (seveda ob predpogoju, da bi bil na razporedu napisan v jutranjo izmeno) svoj delovni čas ob torkih in četrtkih nekoliko »zadrsal«. Namesto da bi prišel ob šestih in ob trinajstih odšel domov brez vsakega občutka slabe vesti zaradi zabasanega skladišča, saj jaz pač nisem kriv, da je šofer prišel tako pozno, bi lahko prišel ob osmih zjutraj in odšel ob treh popoldne. Do osmih zjutraj ni čisto nobenega dobavitelja, tako da jima v dveh ne bo problem zdržati, od enih do treh pa bom zagotovo spravil skladišče v red tako kot se šika.

Čeprav sem iz neznanega razloga (morebiti pa tudi zato, ker takšne prakse nismo nikoli izvajali) pričakoval negativen odgovor, je šef po krajšem premisleku moj predlog oddobril. Seveda sva se strinjala, da je takšna praksa izvedljiva samo takrat ko delam zjutraj in da bova naredila najprej preizkus kako bi to delovalo, vendar je bila to zame vseeno potrditev, da ideja resnično ni slaba.

Čeprav bi vse skupaj lahko preizkusil že prejšnji teden, mi je bolniška to preprečila in minulega četrtka kar nisem mogel dočakati. Bo vse skupaj res delovalo tako kot sem si zamislil? Zjutraj sva se z Volkcem zbudila okoli sedmih in se po umivanju in zajtrku odpravila proti šoli. Časa sem imel še za eno kavo, nato pa sem se čisto zlagoma odpeljal proti črpalki in tja prispel približno petnajst minut pred osmo.

Predvidevanja, da sodelavca, ki sta prišla ob šestih ne bosta imela težav, so se izkazala za povsem pravilna in tudi o kakršnemkoli dobavitelju ni bilo ne duha ne sluha. Toda že čez štiri ure se je ponovila zgodba, ki smo jo vsak teden vajeni. Kljub temu, da smo od devetih do poldne pošteno delali, je bilo skladišče popolnoma zabito in ni mi preostalo drugega kot sleči prepoteno majico in pošteno pljuniti v roke. Posledično ob trinajstih sploh nisem opazil, da sta sodelavca iz jutranje izmene odšla domov in da sta prišla dva nova, dokler me ni eden od njiju prišel vprašati ali bom delal nadure in ko sem mu na hitro pojasnil kakšen dogovor sem sklenil s šefom, sva se družno lotila dela in že čez dve uri je skladišče spet izgledalo kot iz škatlice, jaz pa sem se lahko počasi odpravil domov.

O moji ideji, ki seveda ni nič posebnega, saj je drseč delovni čas tako v Sloveniji, kot po svetu nekaj popolnoma normalnega, da ne rečem samoumevnega, sem premišljeval še celo popoldne. Ne samo, da imam od tega korist jaz, saj pridem v službo veliko bolj prespan in seveda spočit kot sicer, ampak je s tem velik plus, oz. dodaten par rok, ko jih najbolj potrebuje, dobila tudi naša črpalka. V primeru, da bi prišel ob šestih zjutraj in odšel ob enih, bi se en sam delavec iz popoldanske izmene v skladišču zadrževal vsaj tri ure, če ne več, tako pa sva v dveh vse skupaj naredila v manj kot dveh urah, zaradi tega ni trpelo delo na blagajni in še bi lahko našteval.

Prihodnji teden imam v načrtu kakšnemu od vrhovnih šefov poslati mail in povprašati, če je takšen sistem dela sploh dovoljen. Ne vem sicer zakaj ne bi bil, saj ima od njega podjetje zgolj in samo koristi, toda vseeno se nikoli ne ve in če tega ne bom storil, ne bom miren. In kolikor sem se do sedaj v poletnih mesecih vedno znova zgrozil, ko sem opazil, da naslednji dan delam zjutraj, saj sem vedel, da to pomeni le še en uničen dan več, tako je od sedaj naprej ta problem rešen. V obojestransko korist in na najbolj možno preprost način pa čeprav samo dva dneva v tednu.

Lahko noč vam želi

vaš

Volk

  • Share/Bookmark
 
3 odgovorov na “Drseč delovni čas – odlična rešitev!”
  1. babica - 20.06.2009 ob 08:36

    VOLK! Le prepričaj se če je to dovoljeno, zakaj nikoli ne veš…………… Primere iz življenja: V nekem vrtcu niso mogli sprejeti vseh otrok v varstvo. Težavo so rešili tako, da so po dogovoru s starši, deset otrok sprejeli samo za polovičen čas,(en teden v vrtcu, en teden doma). Kmalu so dobili prepoved, da se to ne sme, ker ni po zakonu. BIROKRACIJA.

  2. drmagnum - 20.06.2009 ob 12:06
    drmagnum

    Upam, da bodo odgovorni ugotovili, da bi tvoj predlog podprli in ti ugodili. Tako bi vsi pridobili.

  3. Urška - 22.06.2009 ob 09:13

    Zelo dober predlog! Ampak za vrhovne šefe je zdajle neprimeren čas, tu je vse napeto in ubijalsko razpoloženo….

Na vrh

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !