Iz volkovega b(r)loga

Dobro jutro, Slovenija

Led je prebit! V svetu televizije že zloglasna oddaja, Trenutek resnice, je sinoči končno spregovorila tudi v našem jeziku. Zdaj vsi vemo, da je Jože Jeršin, sicer mož medijsko razvpite zmagovalke druge sezone resničnostnega šova, Kmetija, Cirile, občasen pijanček, nasilnež in (oh, kakšno presenečenje) celo prešuštnik. Sicer je nekoliko ironično, da ženi zavida ravno medijsko prepoznavnost, ki jo bo zdaj zagotovo dobil, čeprav ga je le-ta morda stala celo glavne nagrade, petdeset tisoč evrov. Če bi jih resnično dobil, saj je bilo več kot očitno razvidno, da nima predsodkov pred občinstvom vesoljne Slovenije in da je pripravljen priznati tudi, da ga je v JLA med služenjem vojaškega roka kazensko pofafal desetarju, bi to imelo na naslednje kandidate zagotovo hipnotični učinek. Saj ni tako težko, pač priznaš da si predrago kdaj pa kdaj malo okoli kepe, ker ne preneseš, da ti kdo maha pred obrazom (sicer izgovor, ki se ga je Jože sinoči poslužil kar dvakrat), da si bil med njeno nosečnostjo preveč potreben, da bi ji bil zvest, da je tvoj sin tabletoman in že je tvojih petdeset tisoč evrov! Vse skupaj je totalen »easy come« denar in če ga država ne bi toliko pobrala, bi bilo sploh sijajno. Toda Jože je sinoči odšel domov z dolgim nosom in prazno denarnico.

Ni potrebno ravno diplomirati iz medijev, da pridemo do ugotovitve, kaj to pomeni za nadaljnjo usodo oddaje. Predstavljajte si, kako je nek mlad fant, ki je vedel, da ga ta teden čaka snemanje, sinoči izbuljil oči. Pišuka, kaj se hecajo? Če je možakar prepričan, da se ni prijavil na oddajo, ker si je želel biti slaven kot njegova žena, kako oni vedo, da to ni res? Kaj pa če me vprašajo, če me vzburja moj najboljši prijatelj, jaz bom rekel da ne, oni pa bodo potem rekli, da je to laž? Denarja ne bom dobil, prav tako pa njemu ne bom mogel nikoli več pogledati v oči. O, šit, zakaj sem se sploh prijavil na to?

Čeprav ne poznam pravil oddaje in ne vem ali je možno, da kandidat po poligrafskem testiranju preprosto izjavi, da si je premislil in da v oddaji noče sodelovati (nagibam se sicer k teoriji, da je to možno, vendar je v tem primeru najbrž zavezan plačati strokovnjake in testiranje na poligrafu), si upam zatrditi, da se bo marsikdaj pripetilo tudi kaj takšnega.

A kaj je Jože včeraj sploh povedal? Ničesar kar ne bi o realnosti slovenskih povprečnih družin vsi skupaj vedeli že dalj časa. Povprečen slovenski moški je občasen pijanček in nasilnež z majhnim penisom, katerega sin ima težave z drogami. To je pač slovenska družina, oz. stvari, ki se dogajajo za vsakimi drugimi vrati, le od človeka do človeka pa je odvisno ali bo o njih razlagal pivskemu bratcu v vaški gostilni ali jih bo za možnost relativno zajetne finančne injekcije priznal televizijski kameri.

Ampak! Jože je oseminpetdesetletni možakar, ki se je (z vsem dolžnim spoštovanjem do starejših oseb) že nekoliko »naživel«. Ustvaril si je dom, ima odrasle otroke, ženo s katero bo slej ko prej ostal do smrti in službo, v kateri mu manjka do upokojitve le še kakšno leto. Ni bilo stvari, ki bi jo sinoči lahko izgubil, razen morda spoštovanja zgoraj omenjenega pivskega bratca, ampak koliko je to dejansko vredno, je spet zgodba zase. In tudi Cirila ni imela veliko za izgubiti. Njen nasmeh je bil na trenutke sicer res nekoliko bolj grenak, vendar po toliko letih zakona svojega moža bržkone vseeno toliko pozna, da je odgovori niso mogli presenetiti, zaradi česar se mi govorice o režiranju včerajšnje oddaje ne zdijo verjetne. Toda samo pomislite koliko lahko izgubi nek povprečen tridesetletnik!

Vas vaša hči spolno vzburja? Ste kdaj v službi kaj ukradli? Ste kdaj povzročili prometno nesrečo in pobegnili s prizorišča? …

Oddaja trenutek resnice je dvorezen meč. Če poveš po resnici, si pogrnil (hej, kdo te bo sploh še hotel zaposliti, ko boš enkrat priznal, da si v službi kradel?), če se zlažeš, si pogrnil dvakrat, saj poleg tega, da si se označil do konca življenja, lahko zgolj še žaluješ za denarjem, ki je bil seveda glavni razlog za ekshibicionizem posebne sorte.

Oddaji ne pripisujem dolge življenjske dobe. Mogoče dve, največ tri sezone, potem pa se bo počasi izpela, tako kot se je Milijonar na PopTv, zaradi česar je bil ponoven poskus, ki se ga je lotila RTV Slovenija takšna polomija. Ne samo, da se bodo ljudje naveličali poslušati ljudi, ki bodo potrdili, da so ob ločitvi premišljevali, da bi bilo dobro, če bi njihova predraga izginila z obličja zemlje, pač pa bo prišlo nekaj novega. Še zmeraj je bilo tako, do takrat pa se lahko mirne vesti naslajamo nad idioti, ki so pripravljeni prodati svoje najgloblje skrivnosti (in si morda celo uničiti življenje) za ušivih petdeset tisoč evrov. Jaz se bom prav gotovo.

Lahko noč vam želi

vaš

Volk