Iz volkovega b(r)loga

Oprostite, ali govorite primorsko?

Urška ni za vsac’ga

Komentiraj

Objavil/a Alex van der Volk 28.02.2009 ob 07:25 ob 07:25 pod (Po)nočna filozofiranja, Žlica pelina

Dobro jutro, Slovenija

Ko beseda nanese na kuhanje, rad priznam, da se štedilniku raje ne približujem, saj imam (tako kot pri večini ročnih spretnosti) tudi za kozice in lonce dve levi roki. Hja, nismo vsi za vse in ker mi ni bilo nikoli potrebno skrbeti ali bo kdo zame skuhal ali ne, se pač nisem nikoli naučil. Nekateri sicer pravijo da za kaj takšnega nikoli ni prepozno, a zelo lahko je reči, da je potrebno samo malo popražiti čebulo, medtem ko se meni vedno znova zažge.

Tako sem se po ločitvi navadil jesti zunaj (za enega pa se res ne splača kuhati, no) in problem je bil rešen na najbolj elegantno možen način. Seveda ne govorim o restavracijah po naročilu, bognedaj, če bi hotel vsak dan jesti tam, bi bržkone moral delati samo za hrano. Moja rešitev so bile samopostrežne restavracije, kakršne najdeš v vsakem večjem Mercator centru ali Intersparu. Plastičen pladenj, pribor, dva papirnata prtička (Sleepers style), skleda solate in deset minut čakanja za tisti ubogi kos mesa z borno prilogo.

Ja, zaviti v samopostrežno restavracijo nakupovalnega centra med poldne in eno, je mazohizem posebne sorte, saj najprej izgubiš večino potrpljenja med čakanjem, kolikor ti ga še ostane pa zagotovo izgine, ko čakaš na plačilo in se ti hrana na krožniku po hitrem postopku ohlaja. Tako sem sčasoma za svojo vzel gostilno Urška, tik zraven mojega domovanja. Kaj lepšega kot to, da stopim skozi vežna vrata in sem tako rekoč že ob tabli na kateri je s kredo napisano kaj danes nudijo bi si sploh lahko želel? Hrana je sicer velikokrat preveč začinjena, kar mojemu želodcu včasih ne dene najbolje, ampak recimo, da je to zgolj in samo moj problem. Konec koncev je tudi nekoliko preveč popopran zrezek veliko bolj zdrav od tri dni starega, kakršne (po preverjenih podatkih) večkrat strežejo v restavracijah nakupovalnih centrov. Prav tako me niso nikoli motile nekoliko višje cene. Sam sem se odločil, da bom jedel pri njih, nihče me ni silil in sam bom tudi plačal. Vsa ta leta me je motilo nekaj povsem drugega.

Gostilna Urška se nahaja v sklopu sodobne poslovne stavbe, v kateri je ogromno takšnih in drugačnih poslovalnic, poleg tega pa sta povsem v bližini tudi sedeža dveh velikih zavarovalnic in še marsikaj drugega. Njihovi gosti so tako večinoma strogo poslovno oblečene ženske in moški, ki največkrat pojedo le skromno kosilo, saj si glavni obrok privoščijo popoldne, ko pridejo domov. In jasno, da bo nekdo v skorajda kričeče rdeči črpalkarski uniformi v hipu vzbudil zanimanje in v veliko primerih celo posmeh, ko si bo na krožnik dal naložiti eno pošteno kosilo pa sploh. Pa mi tudi za to ni bilo mar. A vedno znova mi je nažiral živce odnos večine kuharic, ki strežejo hrano. Recimo, zakaj vse stranke pred in za menoj dosledno vikajo, jaz pa dobim le pišmevuhovski: »kaj boš«? Sem mar kaj manj kot oni ali sem pravzaprav celo nekaj več, saj pojem toliko kot trije vase zaverovani bankirji skupaj? In zakaj sem samo jaz opozorjen, da se skodelica za solato polni le do prvega roba, čeprav ni dvoma, da je vegetarijanka pred mano natlačila zelje čisto do vrha?

Predvčerajšnjim pa je počilo. Hja, lonček hodi toliko časa po vodo, dokler se ne razbije, kajne? Ko mi je ena najbolj nesramnih kuharic, ki se čisto vedno potrudi, da mi na krožnik naloži le pol kepice krompirja, druga polovica pa spet konča v loncu, podala krožnik in gesto pospremila z zlovoljnim pogledom (kdaj boš končno razumel da tukaj nisi zaželjen, ker smo fina restavracija za fine ljudi?), sem si po dolgem času zaželel nekaj za na žlico. Lahko dobim še en golaž? Pa dajte mi ga v skledico  za juho, lepo prosim. Ne, ne morem. Zakaj pa ne? Ker se golaž streže v plitkih krožnikih. Pa dobro, kje je razlika? Če ti ga dam v skledo, boš dobil preveč…

Tisti trenutek mi je zavrela kri, a že zato, ker se imam za kulturnega človeka, sem se potrudil in ostal popolnoma miren. Bom pač plačal dvojno, kje je tu problem? Saj ne zahtevam ničesar zastonj, veste. Namesto odgovora sem dobil pod nos plitek krožnik v katerem se je znašla zajemalka golaža in čeprav me je prijelo da bi ji ga zabrisal v umazan predpasnik, sem si premislil zgolj zaradi bližine edine prijazne kuharice, ki bi jo lahko po nesreči zadel. Tudi šefici, ki mi je mirno poračunala kosilo, ne vedoč kakšnega ponižanja sem bil pravkar deležen, nisem omenil ničesar. Zakaj pa bi? Saj sem že zdavnaj opazil, da ima poleg ostalih (razen malo prej omenjene prijazne južnjaške kuharice, ki podari topel nasmeh in prijazno besedo čisto vsem) tudi ona do mene povsem drugačen odnos kot do drugih gostov.

Kaj si v gostilni Urška mislijo, je zame tudi po dveh dneh nerešljiva uganka. Če si ne želijo gostov, ki pridejo v delovni obleki ali zjahanih hlačah in razvlečeni majici, naj torej to lepo napišejo na vrata. Se bom pač obrnil in šel na prekuhane špagete v nakupovalni center. Če je stranka, ki si vsakodnevnega kruha ne služi s kravato takšen problem, se bom pač prilagodil, saj sem razumevajoč človek. Da pa mi bo naduta ženska na kulturno prošnjo (sicer povezano z bojaznijo, da jim bom z golažem popackal pladenj, ki ga bo morala v tem primeru čistiti ona), odgovorila, da tega ne bo storila, ker bom v tem primeru dobil preveč, kar lahko mirno razumem kot da mi želi šteti grižljaje, tega si pa ne bom dovolil nikjer, ker toliko se pa vseeno spoštujem.

Lahko noč vam želi

vaš

Volk

  • Share/Bookmark
 
20 odgovorov na “Urška ni za vsac’ga”
  1. gal - 28.02.2009 ob 09:55

    nikar odnehat, prevzgojit jo bo treba;) Tudi meni se dogajajo podobne stvari in mi ni jasno, kako je zadnjič ženskica pred menoj dobila na krožnik zrezek za dva moja, ko pa je bilo jasno, da je bil namenjen meni.In ne, kuharica mi ni dala mali kos zato, ker bi jo skrbelo moje zdravje… Plačal bom svojo porcijo pošteno, še napitnino dobi, sam naj se mi ne trese, da bom preveč dobil!

  2. mimmy - 28.02.2009 ob 10:20

    Občasno hodim v Urško na kosilo – saj veš, cene so zmerne, pa recimo, da je bolj domače… ampak da se grejo eno hohštaplarijo v eni kleti, mi pa res ni jasno! Prvič, njihova hrana ni bohvekaj, vsi v tvoji okolici pa vsaj še dve uri vedo, kje si bil na kosilu. Mislim, da vem, o kateri kuharci pišeš… in moral bi se pritožiti pri šefici… sicer pa je vprašanje, koliko bi pomagalo… Kaj sledi? Vrtnica?

  3. robi81 - 28.02.2009 ob 11:07
    robi81

    Volk, mislim da bi moral “stegniti” jezik in ji na lep način povedati, kar ji gre.

  4. mama - 28.02.2009 ob 19:19

    sosed,ti kar na prekuhane spagete pejdi,ko prides na kavo ti povem kam in se en dan prej ti povem lahko,kaj bos lahko zbral in se sveze bos dobil,pa se prijateljsko porcijo,o tem kako bos oblecen sploh ne bom pogledala…

  5. pet-in-g-seks - 28.02.2009 ob 21:13
    pet-in-g-seks

    hudiča!

  6. Makee - 28.02.2009 ob 22:39

    Sam ste res nekateri potrpežljivi glede tega. Sej mi starši pravjo, da k bom starejši se bom umiril. Ampak da mi reče ne, zarat ene posode pa še plačila … jah … žur bi bil. Sej morda bi to dejanje blo zelo nesramno, samo pomoje nisi edini, kateri v delavni obleki hodi tja na kosilo. In to bi naredu že za vse druge, kateri so deležni takšnega vedenja od drugih. Tako da postav se zase, itak je pa ona v podrejenm položaju =DD

  7. Maja - 28.02.2009 ob 23:25

    Tele Urške sicer ne poznam, ampak dalo bi se sklepat da so neki ‘wannabe-ji’.. Kot si napisal, če imajo dress-code, naj pa to na vrata napišejo…:)

  8. Tan!a - 28.02.2009 ob 23:37
    Tan!a

    V bistvu ne vem zakaj si bil tiho. Rekel bi ji.. dvakrat, trikrat magari. Čeprav bi že prvič morala slišati in upoštevati željo.. sploh pri taki zadevi, katera sploh ni omembe vredna. En krožnik več za pomit, in mogoče par žlic golaža več v skledi? Dej dej, ona ne bo nič odnesla od tega, najmanj. Je samo zafrustrirana babura.

    Pi*da no, počas bo že tako, da ti bo kuharica nadevala porcijo, bo opazila da je dala malce preveč na krožnik, pa bo tistega malce preveč dol pobrala vpričo gosta.

    Fina restavracija/gostilna or whatever..? V fini restavraciji te pogosti natakar, ne pa kuharica v beli čepici in predpasniku.

  9. mustang - 1.03.2009 ob 00:18

    Reklama pa taka! Urška, oglasi se, da vidmo, kaj porečeš na tole!

  10. Delboy - 1.03.2009 ob 03:09

    Ti ne bi bil sposoben zabrisat pladnja nazaj, tudi če prjazne kuharce ne bi blo tam

  11. Ljubo - 1.03.2009 ob 08:06

    sprintej tole stran pa jo dej v knigo gostov :)

  12. babica Zlatka - 1.03.2009 ob 08:42
    babica Zlatka

    Jaz sem pa vesela, če ljudje radi pojejo tisto kar jaz skuham. :) Volkec, škoda da ne delaš kje bližje. Za take kot si ti, najraje kuham.

  13. Petkica - 1.03.2009 ob 10:52

    Jaz pa pogrešam restavracijo Triglav – prijazno osebje in odlična hrana. V NG je res problem, kam na kosilo, da ne smrdiš po hrani še 2 uri in da ti ne pobere preveč časa.

    Danes sem po naključju našla tvoj blog in malo preletela še ostale tvoje prispevke. Zelo mi je všeč tvoj stil pisanja, pa tudi jezikovno jim nimam kaj očitati, kar je pri blogih že skoraj prava redkost. Bravo!

  14. MetkaB - 1.03.2009 ob 11:18

    Živjo!Priporočam ti gostilno “Pr’Mikiju”v Solkanu.Dobra hrana,odlična postrežba in zmerne cene.Edina slaba stvar je včasih čakanje na mizo.Poskusi in sporoči,kako je šlo!Pa dober tek!

  15. babica - 1.03.2009 ob 16:59

    VOVKEC! Fenomen si, iz prav vsake malenkosti znaš napravit celo razpravo in to tako, da je zanimiva in jo z užitkom preberem. Svojo kritiko poveš tako dobro,da zadene v živo, vendar ne žali. Tudi ko te srečam na drugih blogih, si bolj kulturen kot večina. Podoben je tudi Maček Muri. Redno berem tvoje bloge, le tako naprej. Pozdrav.

    Le tako naprej. Pozdrav.

  16. Simon - 2.03.2009 ob 09:27

    Kaj pa Presta? Močna hrana, hude porcije, cene normalne, gostje pa itak več ali manj vsi v uniformah – kuharce očitno padajo nanje ;-) Ali pa Spar. Vrtnica, če si zelo družaben (te ne moti drenjanje in odganjanje ljudi od miz). Urška.. no ja, je res blizu >:-)

  17. akvarij - 5.03.2009 ob 17:39

    Jaz tudi toplo priporočam Mikija… tja prihaja vse sorte ljudi, tudi v delovnih kombinezonih, kelnarji so prijazni, hrana zelo dobra… le gneča je vedno (a lahko rezerviraš mizo)

  18. Urška - 29.01.2010 ob 18:36

    Aleks Vovk,kot prvo in najbolj pomembno, da se v naši gostilni do vseh strank prijazno vedemo,ne delamo razlik,res da k nam zahajajo večinoma bančni uslužbenci,ampak za mene osebno je vsak človek enak naj si bo delavec ali pa odvetnik.Trudimo se biti dobra domača gostilna.

  19. Alex van der Volk - 29.01.2010 ob 22:25
    Alex van der Volk

    @Urška (sicer po mailu vem čigavo je to sporočilo, ampak se bom držal načel, da osebnih podatkov svojih bralcev ne bom izdajal)

    Ne vem kako je tale prispevek prišel do vas, konec koncev tudi ni važno, ampak vsekakor sem na doživljaj v Vaši restavraciji, v kateri sem bil stalen gost, že zdavnaj pozabil. Zdaj obiskujem Presto, kjer enostavno vedo, da ljudje pridejo lačni, čemur prilagodijo tako velikost porcij, odnos, ki poskuša biti čimbolj prijateljski skoraj do vsakogar, kot nenavsezadnje tudi cene, ki pa so zadnje, kar je bilo meni pomembno (Izvolite: http://volkec.blog.siol.net/2009/10/23/zvite-kot-preste/). Tistega dne, ko sem napisal tale prispevek, sem v Vaši restavraciji doživel ponižanje, ki ga človek v svojem življenju doživi le malokrat. Ne vem kako si vi predstavljate enak odnos do vseh, toda ne morete me prepričati, da sem bil obravnavan enako kot vsi ostali, saj sem bil več kot enkrat opozorjen, da se skodelico za solato polni do prvega roba, ne do vrha. Velja pa tudi poudariti, da solate nikoli nisem tlačil kot sem to marsikdaj opazil pri nekaterih drugih gospeh…

    Vse skupaj me pravzaprav ni motilo toliko, da bi Vašo restavracijo nehal obiskovati. Hrana je bila še vedno dokaj okusna, a incident z eno od vaših kuharic, ki je bila večkrat dobesedno nesramna do mene je sodu izbil dno. Sami ste si lahko prebrali kaj se je zgodilo, saj sem želel zraven kosila le golaž v skodelici, ki bi ga pošteno plačal (tako kot sem vedno), dobil pa sem nesramno opazko, da če mi ga bo postregla tako, bom dobil preveč, kar je zame višek nesramnosti in (se opravičujem izrazu) zajebavanje v živi mozak. Velja tudi povedati, da gre za edino kuharico, ki je na moj krožnik vsakič znova naložila le pol kepice krompirja, kot da bi bila restavracija za druge pol kepice na izgubi, medtem ko pri drugih kuharicah takšne pedantnosti, osornosti in grdih pogledov ni bilo.

    Kot sem rekel, vse skupaj ni več pomembno. V vašo restavracijo pač ne zahajam več in morda mi je celo malo žal, saj ste resnično bili pri roki (sem stanovalec nebotičnika), ampak sem tip človeka, ki ima pač svoje meje.

    S spoštovanjem

    Aleš Prelog – Volk (tisti visok, suh in na kratko ostrižen fant v Petrolovi obleki)

  20. mustang - 29.01.2010 ob 23:51

    Uf, men je enkrat v Nemčiji ena kura hotla zaračunat tavelko solato, ker sm si kao naložu preveč v tamal krožnik. Seveda sm pustu ceu kosilo na blagajni. Če bi bil v SLO bi pa še mrskej ji povedu. Sm probu po anglešk, pa ni štekala (še dobr). A v tej Urški se pa solata naloži do gornjega roba? Ta je pa dobra!

Na vrh

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !