Iz volkovega b(r)loga

Oprostite, ali govorite primorsko?

Ti si ziher požigalec

Komentiraj

Objavil/a Alex van der Volk 9.02.2009 ob 11:37 ob 11:37 pod Šnopčki za dušo

Ko je plamen v daljavi dosegel nesluteno višino in mi je bilo končno jasno, da ne bo zgorelo zgolj seno, temveč še marsikaj drugega, me je prvič prešinilo – tega ne bi smel narediti, le kje sem imel pamet!? Srce mi je razbijalo kot še nikoli prej (in bržkone tudi nikoli več pozneje) in občutek sem imel, da bo vsak trenutek skočilo izpod tanke majice. Po hrbtu so se mi zlivale debele srage potu, ko sem se zavédel, da sem ob vseh otroških neumnostih pravkar naredil daleč največjo.

Domov sem se odplazil kot polit cucek, se ulegel na kavč in se poskušal umiriti. Mi bo uspelo prikriti, da sem to naredil jaz? Kaj me je sploh prijelo, da sem naredil nekaj takšnega? Če me dobijo, mi poboljševalnica, kakršno sem imel priliko videti v nadaljevanki Črni dom, zagotovo ne uide… Toda saj tega nisem hotel narediti. Mislil sem, da bo malo zagorelo in se ustavilo, saj je zadnje dni ja padal dež.

Ni minilo dvajset minut, ko se je pred hišo parkiral moder in bel fičo z modrimi lučmi na strehi. K policistoma (khm… miličnikoma) sem prišel kot obsojenec, ki čaka na smrtno obsodbo in seveda sta takoj vedela, da je primer več kot očitno uspešno razrešen. Desetletni mulo je kriv, tako kot cigan v trgovini. Po nekaj minutah laganja, ko sem se z izredno neumno zgodbo, ki ji ne bi verjel niti gluhonemi slepec, poskušal izvleči, mi je višji miličnik dejal, da naj ne lažem več, saj me je videl, da sem se odpravil tja in seveda sem navsezadnje vse lepo priznal. Toda za pet metrov visoko kopo suhega sena je bilo kljub temu prepozno, saj je od nje ostal le kup pepela iz katerega se je še vedno gosto kadilo, kljub temu, da so ga gasilci zalivali z močnim curkom vode.

Za svoje dejanje nisem bil nikoli kaznovan. Moral sem opraviti krajši pogovor s socialno delavko na CSD, ki je dejala, da imam srečo, ker se naši sosedje niso odločili za tožbo, vendar pa naj se zavedam, da bom ob naslednjem podobnem dejanju deležen hujše kazni. Toda to je bilo tudi vse, saj je bila za glavnega krivca označena knjiga Ukana Toneta Svetine (otroška verzija z veliko slikami in malo teksta), v kateri partizani izvedejo diverzijo nad nemškim skladiščem bencina v Postojnski jami. In čeprav takrat nisem razumel kako je lahko neka knjiga kriva, da sem se res odločil, da se malo poigram z ognjem, mi je danes povsem jasno. Na slikah je bilo pogumno dejanje jasno prikazano, tako kot tudi požar, ki sicer ni naredil nikomur nič žalega. In kot je strokovno ugotovil moj stric, je bila logična posledica, da se je zdolgočaseni mulc, ki med poletnimi počitnicami pač ni mogel početi ničesar drugega kot brati knjige, odločil, da se malo poigra.

Od mojega edinega piromanskega dejanja v življenju je minilo dvaindvajset let in nanj so že zdavnaj vsi pozabili. Tudi zaostali pijanček Joško, ki mi je vedno, ko me je videl rekel, da sem jaz tisti, ki je zažgal sosedovo kopo sena, je nekaj let nazaj umrl. Toda sam se včasih še vedno zbudim sredi noči iz kakšnih hudih sanj in takrat se spomnim, da bi se lahko vse skupaj končalo tudi veliko slabše. Ogenj bi se lahko s kopice razširil na gozd v bližini, pravo katastrofo pa bi naredila plinska instalacija, napeljana skozenj. Nikoli več me ni zamikalo, da bi zažgal še kaj drugega kot prvomajski kres in sosedom sem šel še velikokrat na pomoč, ko so postavljali novo kopo sena, toda slaba vest je z odraslostjo prišla za menoj in me še zdaj včasih ugrizne v rit.

Moj požig ni terjal poškodb ali celo smrtnih žrtev. Tudi večje materialne škode ni povzročil, čeprav se moja teta, ki je dala sosedom denar, da so za čez zimo kupili krmo za svojo živino, s tem najbrž ne bi čisto strinjala. To je bilo zgolj nepremišljeno dejanje popolnoma neodgovornega mulca, ki se pred dejanjem ni zavedal kaj pravzaprav namerava narediti. Toda kazen je kljub temu prišla za menoj. Ni me kaznovala država, niso me kaznovali doma, niso me kaznovali sosedje in niso me kaznovali vaščani. Kaznovala me je lastna vest, ko sem končno dovolj odrasel, da sem spoznal, da bi (če bi le imel malo več smole) lahko zgorelo še marsikaj več.

Zdaj pa se poskusite vprašati kaj se dogaja v glavi Avstralca, ki je podtaknil požar, ki je do sedaj terjal že 131 življenj in uničil več kot 750 domov.

  • Share/Bookmark
 
7 odgovorov na “Ti si ziher požigalec”
  1. alcessa - 9.02.2009 ob 11:49

    Hm, mogoče pa se v glavi pravih požigalcev na žalost ne dogaja nič?

    Pri sosedovih v vasi moje babice je bratec tako zažgal svojo sestrico (kup sena, vžigalice, igra). Ne spomnim se, da bi mu leta pozneje dogodek kdo očital ali da bi se na veliko govorilo o njem (zgodbo sem izvedela, ker sem na nek 1. november opazila grob punčke) – v tistih časih se je marsikaj dogajalo in tragedij so bili vsi vajeni, o odgovornosti pa se niso spraševali. Najbrž še dandanes obstaja kup ljudi, ki posledic svojih dejanj sploh ne doživljajo kot problematičnih :-(

  2. Tomaž Z. - 9.02.2009 ob 11:53
    Because some men aren’t looking for anything logical, like money. They can’t be bought, bullied, reasoned or negotiated with. Some men just want to watch the world burn.
  3. Alex van der Volk - 9.02.2009 ob 12:00
    Alex van der Volk

    @alcessa: Hja, če v takšni vročini podtakneš požar najbrž res nimaš kaj veliko vesti, se strinjam. Morebiti pa bo vseeno prišla za njim, oz. za njimi, če ne prej pa v zaporu

    @Tomaž Z. : Čigav citat je to?

  4. Tomaž Z. - 9.02.2009 ob 12:14

    @Volk:

    Sir Michael Caine kot Alfred Pennyworth v filmu The Dark Knight. I thought it fits the occasion..

  5. vibrafon - 9.02.2009 ob 18:15

    Sivi dom

  6. Alex van der Volk - 9.02.2009 ob 21:16
    Alex van der Volk

    A zato nisem našel na Imdb nobenega podatka o tem. Ej, resnično hvala za popravek, očitno sem bil vseeno premajhen, da bi si zapomnil točen naslov. Vsekakor pa je bila izredno nasilna nadaljevanka.

  7. babica - 10.02.2009 ob 08:27

    Ja, tudi VEST je sestavni del človeka, če mu je to prav, ali ne. Napake ali celo zločini, se zasekajo v njegovo življesko deblo. Te rane se sicer tekom časa zarastejo, vendar pa od časa, do časa človeka, nekje v globini teh ran zaskeli. To skelenje s z leti stopnjuje, prav tako kod revma, ki je vedno hujša, čim starejši si. Najtežja pa je zavest, da teh stvari ne moreš več popraviti. Tisto, da nekateri s vestjo nimajo težav pa sploh ne drži. Res pa je, da nekateri znajo, te težave bolje skriti. Zato jaz ne zavidam, visokih pokojnin mogočnikom iz bivšega sistema,pa tudi ne bogastva današnjim ” tajkunam”.Vsak bo plačal, res prav vsak, svoje račune. Verjemite, da še zmeraj velja pregovor: NAJMEHKEJŠA BLAZINA JE ČISTA VEST! Pa čeprav je ta blazina iz ovsenih plev. V času moje mladosti, smo najrevnejši polnili blazine z ovsenimi plevami,(to so, take mehke smetke, ki ostanejo po mlačvi ovsa.) SREČNO!

Na vrh

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !