Ne ustvarjajte pritiska!
Komentiraj
Objavil/a Alex van der Volk 11.09.2008 ob 11:41 ob 11:41 pod Najpomembnejša postranska stvar
Slovenija spet diha s svojo nogometno reprezentanco. No, ne čisto cela, saj so nasprotniki nogometa in večni nergači takoj po sinočnji pogumni zmagi proti Slovaški spet dvignili glasove in glasno vpijejo, kako to še nič ne pomeni in kako je tako remi proti Poljski kot zmago proti Slovaški v veliki meri odločila sreča in individualne sposobnosti Dediča, oziroma Novakoviča.
Trditve do neke mere mogoče celo držijo, toda dejstvo ostaja, da smo po (prav tako) pogumnem porazu proti našim južnim sosedom v borih dveh tekmah proti drugemu in četrtemu nosilcu v skupini zbrali cele štiri točke, kar nikakor ni malo. Hej, gre vendar za stoosemdeset minut igre v katerih bi se nasprotniku, če naša igra ne bi bila na minimalno zadovoljivi ravni zagotovo ponudila marsikatera priložnost več in tukaj tudi sreča ne bi pomagala, da ne bi izkoristil vsaj dveh.
Da ne bo pomote, kaj se je zgodilo od pomladanske tekme s Švedsko, je zame povsem nerešljiva uganka. Od strahopetne igre, ko se je zdelo, da naši želijo le spraviti žogo čim dlje od Handanovičevih vrat, da ja ne bi dobili gola, so se fantje spremenili v nepopustljive borce, ki jih ni strah duelov ena na ena in ki ne pomišljajo, ko je potrebno narediti »pameten« prekršek in zanj prejeti rumen karton. Kek je sinoči takoj po tekmi izjavil, da so se igralci temeljito pogovorili in med seboj razčistili določene stvari, toda ta nenavaden preskok je vseeno milo rečeno čuden. Še se delajo napake tako v obrambi (ki je nekoč bila naše najmočnejše orožje), kot v napadu, saj bi se tudi sinoči iz marsikaterega dalo iztržiti več, toda kdor igra, ta tudi greši in popravlja svoje napake. In naši fantje v zadnjih treh tekmah dejansko igrajo. Tako zelo, da imamo na trenutke celo občutek, da se je naravnost iz Makedonije vrnil Srečko »Nacionale« Katanec s svojimi legendarnimi izjavami, kot je bila tista, da njega ne zanima proti komu bomo igrali.
Toda tukaj se je potrebno malo ustaviti. Sam nisem nikoli obrnil hrbta reprezentanci. Tudi ko sem se pod Oblakovim vodstvom le križal in pod Kekom po stanovanju iskal štrik, sem ponosno vstal in zapel, ko sem slišal Zdravljico. Odpravil sem se na vsako gostovanje in vsako domačo tekmo, če so mi to druge obveznosti dopuščale. Domov sem se vračal razočaran, potrt in jezen, toda po parih dneh je bil poraz pozabljen in skupaj z ostalimi somišljeniki, ki na tekme ne hodimo samo zato, ker zmagujejo, sem spet iskal datume novih gostovanj ter upal, da bo nekoč bolje. Da bo nekoč spet nabito poln stadion vzklikal za Slovenijo in dvigoval dlake ljubiteljem nogometa in slovenske reprezentance. Upal sem, da nekoč spet ustvarimo kult nepremagljivega stadiona. In mogoče se je začelo dogajati ravno to. Zgodovina je zato, da se ponavlja, kajne? Pred prvo tekmo kvalifikacij za Euro 2000, smo doživeli poraz z Madžarsko na prijateljski tekmi, takoj v prvem krogu pa smo v gosteh remizirali z Grčijo, ko se je hudo poškodoval Šiljak. Vidite kakšno podobnost? Okej, v drugem krogu smo sicer doživeli domač poraz z Norveško, medtem ko smo tokrat zmagali, ampak kako se je nadaljevalo pa vemo čisto vsi.
Očitno je remi na Poljskem nekaterim zameglil jasno presojo, saj sem zadnje dni ob prebiranju Ekipe le nemočno škripal z zobmi. Novinarji našega edinega športnega dnevnika so bili zame vedno pošteni fantje, ki so znali objektivno pogledati resnici v oči in tudi ob sporu v Koreji se niso slepo postavili na stran selektorja, ampak so poiskali razloge in edini zapisali najverjetnejši scenarij dogodkov, ki bodo za vedno ostali zaviti v tančico skrivnosti. V Ekipi so od tistih dogodkov naprej vedno stali reprezentanci ob strani, tudi takrat, ko so od nje skoraj vsi vzdignili roke. Toda ne razumem kaj se dogaja v njihovih glavah od remija s Poljsko naprej, saj smo od ponedeljka do včeraj vsak dan brali o morebitni novi slovenski pravljici.
Človek se lahko čisto upravičeno vpraša ali so normalni. Ne, ne zaradi tega, ker sam v to ne bi verjel, konec koncev sem po koncu tekme v Vroclavu (poročilo z gostovanja je še vedno v pripravi) potapkal Metoda Grkmana po rami in mu rekel naj jih pohvali, saj si to po dolgem času zaslužijo, toda tukaj obstaja še ena stvar, ki se imenuje pritisk. Kdo daje novinarjem pravico, da ustvarjajo pritisk na igralce z izjavami, da imajo možnost ustvariti novo slovensko nogometno pravljico? Te si seveda želi čisto vsak ljubitelj slovenske nogometne reprezentance, toda za to je še prezgodaj. Pustimo času čas, pustimo fantom da igrajo neobremenjeno, tako kot smo jih videli v zadnjih treh tekmah. Pritisk jim zna spodrezati noge, saj se čisto lahko zgodi, da ga bodo razumeli kot da nekaj morajo. Da je nekaj njihova obveza. Poglejte kaj se je zgodilo sinoči z Dedičem, ki je po tekmi s Poljsko postal prava mala zvezda. Občutek smo imeli, da ni pokazal vsega kar zna. Da mu je nekaj zvezalo vsaj eno nogo. K sreči je zablestel Novakovič, toda čez točno en mesec bo tu nova tekma. S tretjim nosilcem skupine, ki nikakor ni naiven nasprotnik, saj je predvsem doma precej močan. Si upamo ustvarjati pritisk na reprezentante in tvegati, da jim ljudje po morebitnem neuspehu v kvalifikacijah spet obrnejo hrbet?
Ja in kaj če ovinarji ustvarjajo pritisk? Kaj bi pa morali reči italijanski, hrvaški, angleški ali pa srbski reprezentanti?!
Če so naši nogometaši pravi profesionalci, bodo zdržali tudi to breme. V nasprotnem primeru naj raje ne igrajo za reprezentanco!
Zelo zanimiv zapis, Volk. Pritisk ni nujno slaba stvar, sicer pa je treba tudi po tej zmagi ostati na realnih tleh. Dolge so še te kvalifikacije. A sedaj imamo vsaj malo realne podlage za razmišljanje o navijanju v JAR 2010 :) Tudi sam sem o tem nekaj malega napisal tukaj
Se strinjam s troxyjem. :)
MI SLOVENCI!!
pošteno napisano!
Če bi slučajno potreboval kako fotko iz Poljske se mi javi na mail. Sicer jih nimam na pretek, nekaj jih je pa le :D
Kljub temu, da sem po sinočnji tekmi staknil boleče grlo, sem vendarle srečen. Naši so igrali kot se spodobi (ob takšnem pristopu in borbenosti jim tudi poraza ne bi zameril), vzdušje na stadionu pa je bilo fantastično! Pa prvič sem doživel, da se nasprotnikovi himni ni žvižgalo. Čestitke torej vsem, igralcem (+strokovnemu štabu) in navijačem! :)
@troxy: Kaj bi morali reči oni? Poglej si malo njihove reprezentance in poglej si našo, ki se je v prejšnjih kvalifikacijah (znova) dotaknilo dna. Kot sem lepo napisal, se zna zgoditi, da takšne izjave našim zvežejo noge, saj bi jim pričakovanja javnosti lahko postala pretežko breme. Se je od zlate generacije kdaj kaj pričakovalo? Nikoli in nikdar, spomni se le zadnjega kroga kvalifikacij za Mondial 2002 proti Ferskim otokom, ki smno se jih naravnost bali
@Tilen: Zato ker moramo ostati na realnih tleh pa jaz pravim da ne obremenjujmo igralcev z govoricami o novi nogometni pravljici. Kaj bi sploh lahko bilo pozitivnega v pritisku javnosti? Oprosti, ampak jaz je ne vidim
@Mare: Tvoj problem :)
@And: Ah, ta je že malo zastarela, ampak zato nič manj dlake dvigajoča :)
@pet-in-g-seks: Hvala
@Urban: Čaka te mail
@Domovoj: Dokler si ne zjebeš glasilk za celo življenje kot sem si jih jaz na tisti “prijateljski” tekmi v Zagrebu, se nimaš kaj sekirat. Se bova pa na eni tekmi v Mariboru vsekakor srečala, prej ko slej :)
Mislim, da težko komurkoli zameriš, ker je obupal nad našo reprezentanco. Tudi sam sem. Človek razume, da ne moremo delati čudežev, vendar pa da se igralci niti ne trudijo?! Kljub temu pa jim nisem obrnil hrbta in še vedno spremljal kaj počnejo.
Tekma s Poljsko pa je bila zame hudo pozitivno presenečenje. Kot si sam rekel, naši fantje so IGRALI! In tako kot že nekdo pred mano, jim ne bi zameril tudi, če bi izgubili, ker so končno pokazali nekaj. Kljub temu pa mislim, da bi z manjšim pritiskom v končnici tekme lahko Poljake celo dobili. Pa kot rečeno ne bom o tem, ker so me navdušili. Me je pa hudo zmotilo komentiranje na SLO2. Komentator je celo tekmo ponavljal, kako bomo zadovoljni z remijem in na koncu da celo trepetamo do konca. S takšnim pristopom ne bomo dosegli ničesar. Ravno zaradi tega, da smo zadovoljni tudi s porazom, če le ni višji od 3:0 smo se dotikali dna zadnje čase. In iz tega stališča zadnje čase ni bilo nikakršnega pritiska, saj smo nenazadnje “bili” zadovoljni z neodločenim rezultatom proti Ferskim otokom.
Mogoče res ni treba delati ne vem kakšnega pritiska in govoriti o novi slovenski pravljici, vendar pa bo treba dvigniti cilje malo višje od minimalnih porazov in remijev. Dejstvo je tudi, da so fantje sposobni in so bili sposobni tudi, ko smo bili na dnu (po moje niso bili zastonj po znanih klubih po Evropi).
Po drugi strani pa imamo skupino preko katere bi se dalo priti na SP. Ne pravim, da zahtevajmo to, a imejmo upanje in željo. Fantje pa naj se potrudijo.
Bi samo še omenil, da po moje Hrvati dosegajo tako dobre rezultate v nogometu v glavnem zaradi tega, ker se to od njih zahteva in jim igranje za državni grb pomeni veliko čast. Tega pa pri nas žal še nikoli ni bilo.
A kaj naj po tvoji logiki vzgaja država nogometašice namesto nogometašev jeznih, borbenih in željnih zmage? Treba je vedno imeti visoke cilje, ne pa neki kao…ja tudi poraz z 1:0 je v redu rezultat. Nikjer napredka, vedno v neki psihološki kletki, apatija, vegetiranje…itak, da lahko vse zmagamo in itak da se lahko uvrstimo na SP…imamo dobre igralce, naj se borijo in naj pokažejo, kako dober je slovenski nogomet…pa tudi če pol ekipe fasa redče kartone….ni predaje do zadnjega sodnikovega žvižga!
LP
@Morfej: Verjemi, da si tega želim bolj kot kdorkoli drug, še posebej ker imam v načrtu obdelati čisto vsa gostovanja v teh kvalifikacijah, tudi Severno Irsko
@smoger: Kar praviš je seveda nesmisel, ker tega nisem trdil nikjer. Samo napisal sem, da se je o slovenski nogometni pravljici začelo vedno govoriti šele zatem, ko so se na Euro in Mondial dejansko uvrstili, zdaj pa se je začelo o možnostih nove pravljice govoriti takoj po remiju s Poljsko, za katerega mi lahko verjameš da me je navdušil. Pravim le, da naj ne ustvarjajmo pritiska. Lahko zahtevamo borbenost, lahko jim govorimo da so dobri in naj še naprej igrajo tako kot so zadnje tri tekme, ampak če jih bomo primerjali z zlato generacijo in kot papige ponavljali to o pravljici, se nam to utegne vrniti kot bumerang. Za Božjo voljo, saj sem vendar lepo napisal in pišem po slovensko, ne po kitajsko.
troxy je itak zadel bistvo… Če so dobri in psihično stabilni jih početje novinarjev ne bi smelo motiti.
‘Pritisk jim zna spodrezati noge, saj se čisto lahko zgodi, da ga bodo razumeli kot da nekaj morajo.’ Itak, da se morajo zmagovati…kaj pa drugega?! Jaz res ne vem…a ti se zavedaš pod kakim pritiskom igrajo drugi profesionalni nogometaši v tujini?! In ne mi govorit…ja poglej kako so oni dobri…ONI SO DOBRI KER ZNAJO V NEMOGOČIH RAZMERAH OHRANITUI TREZNO GLAVO.
LP
Ja, volk, predstava v Mariboru je bila krasota. Balzam za mojo ranjeno nogometno dušo, ki je zadnje čase spremljala brezvoljno in brezidejno matranje namesto nogometa. Vzdušje , želja in predvsem čisto drugačen pristop. Čisto se strinjam , da je nerazumljivo kaj se je tem fantom zgodilo v tako kratkem času. Da bi bilo vse skupaj samo sad dobre igre dveh igralcev, to seveda odpade brez nadaljnega. Kot praviš, gre za preko 180 minut. Poleg tega pa je bila Slovenija na Poljskem boljša od Poljakov in še celo njihova enajstmetrovka je bila bolj čudne sorte.
Glede pritiska pa , se najbrž strinjaš, ni bilo drugega niti za pričakovati. Normalna novinarska praksa, ki upam , da jo bodo fusbalerji čimbolje prenesli.
Mogoče pa obstaja še ena težava, ki zna biti bolj usodna. Po dveh takih tekmah zna tudi kdo od naših nasprotnikov začeti razmišljati drugače in se bolj resno pripraviti na spopad!
No, kakorkoli že, jaz bom zraven. Kot do zdaj , v dobrem in slabem! :)
http://nogomania.com/Default.asp?podrocje=13&novica=20229
Lahko si kar rezerviraš dopust :)
O jebote, to pa je res novica… Čeprav bi mogoče bilo bolje da bi se igrala po kvalifikacijski tekmi s Poljaki. No ja, saj je do takrat še skoraj eno leto in bomo že videli ko bomo enkrat tam :)
Ja no .>