Smisel napitnine
Komentiraj
Objavil/a Alex van der Volk 4.08.2008 ob 06:38 ob 06:38 pod (Po)nočna filozofiranja, Žlica pelina
Dobro jutro, Slovenija
»Tukaj imaš gobo in ročni brisalec in da mi očistiš prednjo šipo,« mi je pred več kot trinajstimi leti rekel moj prvi šef, ter mi potisnil v roke dva najosnovnejša pripomočka vsakega študenta. Ravno dobro sem začel z obvezno delovno prakso, ki je bila pogoj za učence tretjega letnika poklicnega programa prodajalec in čisto nič mi ni bilo jasno. Prvih nekaj dni sem zgolj čistil prodajne police, pospravljal skladišče ali pometal, zdaj pa šef kar naenkrat zahteva da se ukvarjam z njegovim avtom? Vseeno sem brez besed ubogal in ga čez nekaj minut poklical, češ da sem končal. Toda on ni bil zadovoljen in šipo njegovega bordo Renaulta 19 sem drgnil, vse dokler ni bila popolnoma čista in brez lis. »Izvoli,« je dejal, ko je zadovoljno ugotovil, da je šipa naposled brezhibna in mi spustil v žep kovanec za petsto lir (približno petdeset tolarjev). »To je prva napitnina, ki si jo prejel in če ti bo vsakdo pustil toliko, si boš na koncu delovne prakse zagotovo lahko kupil kaj lepega. Zdaj pa na delo.«
In jaz sem ubogal. Pridno sem čistil prednja, zadnja in včasih tudi stranska vetrobranska stekla in sorazmerno s številom očiščenih, se je moj žep počasi polnil z bankovci in kovanci. Ob koncu dneva sem vse skupaj vrgel na mizo in preštel. Zaslužil sem nekaj manj trideset tisoč lir. Toda v izmeni smo bili trije in to je pomenilo, da bom domov odnesel le eno tretjino. A šef o tem ni hotel niti slišati – to si si prislužil ti, kako bi lahko midva vzela dve tretjini? Enakega mnenja je bil tudi drugi delavec in moji sreči ni bilo ne konca ne kraja. V enem dnevu sem zaslužil skoraj šestino moje mesečne štipendije.
Šipe sem brisal tudi naslednji dan in s tem nadaljeval tudi potem, ko sem začel opravljati resnejša dela, kot je bilo računanje strankam, sprejemanje cistern in tako naprej. Vsak dan so se na vaško črpalko vile dolge vrste vozil z italijanskimi registrskimi tablicami in vsak dan sem odnesel domov vsaj deset tisoč lir, ne da bi vedel, da me bo med služenjem vojaškega roka ravno ta denar reševal pred popolnim bankrotom.
Nemogoče je prešteti, koliko vetrobranskih stekel sem očistil od tistega dne in koliko neobdavčenega denarja sem si tako prislužil. Saj hvaliti se resnično ni lepo, vendar je bilo ob cenah bencina, ki so bile za Italijane naravnost smešne, skorajda samoumevno, da je skoraj vsakdo mlademu in pridnemu fantu porinil v žep kovanec ali manjši bankovec. In napitnina je skoraj vedno bila samo moja. Sam si jo prislužil, ne bi bilo prav, da bi ti jo kdo vzel.
Prav zaradi takšne prakse, je bilo zame od nekdaj izredno nerazumljivo dejstvo, da krupjeji, inšpektorji in kar je še igralniških delavcev, ne smejo obdržati svoje napitnine. Ko jo dobijo, jo morajo spraviti na točno določeno mesto, enkrat na mesec pa vsi dobijo enak del od denarja, ki se nabere. Torej, nek Italijan, ki bo pravkar priigral nekaj deset tisoč evrov, se bo hotel krupjeju na nek način zahvaliti in mu bo pustil petdeset evrov. Mogoče bo to naredil iz vljudnosti, navade, vraževernosti, česarkoli. Toda fant, ki je mogoče z enim samim metom kroglice ali z eno samo obrnjeno karto gostu pomagal do dobitka, te simbolične nagrade ne bo smel obdržati. Moral jo bo spraviti na točno določeno mesto in jo deliti z vsemi. Pa kje je tu logika? Gost je napitnino dal njemu osebno, češ – imej še ti nekaj od moje sreče in če bi vedel, da bo krupje od zneska mogoče dobil le za eno kavo, bi mogoče bankovec celo obdržal zase.
Glede na to, da sem prebivalec slovenskega Las Vegasa, poznam precej krupjejev, čiperjev (to so tisti fantje, ki zlagajo plastične žetone) ter inšpektorjev in vsakdo od njih mi je prostodušno priznal, da se napitnine, ki se tako naberejo, ne delijo samo med njimi, pač pa si večinski kos pogače odrežejo predvsem vodilni, s katerimi gostje največkrat nimajo najmanjšega opravka. Edina izjema so šoferji, ki gostom parkirajo avtomobile, ti svojo napitnino lahko obdržijo zase.
Kot da vse to samo po sebi ne bi bilo dovolj žalostno, sem ravno včeraj ob branju sobotnega Žurnala presenečeno izvedel, da je takšno postopanje celo v skladu z zakonom. Poleg tega, da igralniški delavec ne sme obdržati svoje napitnine, ampak jo mora izročiti nadrejenim, ki nato odločajo kako jo bodo razdelili, pa tudi ne more kupiti delnic podjetja v katerem dela. Takšen zakon imamo trenutno v Evropi samo mi in Madžari.
Igralnica seveda ni bencinska črpalka, kjer o kakršnihkoli napitninah že dolgo ni več ne duha ne sluha. Bencinske črpalke so se iz mini mehaničnih delavnic pač prelevile v mini supermarkete in za brisanje šip enostavno ni več časa pa tudi študenti imajo zdaj povsem drugačne naloge kot sem jih sam imel trinajst let nazaj. Toda četudi se časi ne bi tako spremenili, bi mene bilo dobesedno sram vzeti četrtino, tretjino ali kar polovico denarja, ki si ga je nek srednješolec prislužil z lastnimi rokami in ga je stranka namenila njemu, ne meni.
Lahko noč vam želi
vaš
Volk
Jaz si pa ne znam predstavljat, da bi krupje lahko jemal 50-evrske napitnine, ki bi lahko pri kakšnem spretnežu kaj kmalu postale tudi PODkupnine.
Jaz sem tudi mnenja, da je v igralništvu situacija malo drugačna. Naj se jim dodeli polovovico oz. nek del napitnin, ker tam lahko napitnina znaša tut jurja € in se poraja vprašanje, ki ga je izpostavil chef.
Napitnina kot en dodatek je super zadeva, vendar lahko sploh v igralništvu hitro pridemo do problema, izpostavljenega pri obeh komentatorjih. Mogoče pa je problem tudi v tem, da pri istem dobitku 10k€, kjer morajo krupjeji deliti napitnino z ostalimi pride mimo valejka v minici, prinese gostu kozarec vina in se na visokih petkah odziba s stotakom v rokah. In ji tega ni potrebno deliti z nikomer…
Ali pa krupjejka za 1000 evrov ti. napitnine nudi še dodatne usluge…
Volk,zanimiva zgodba o temu, kako ti je šef predstavil zgodbo o napitnini in pohvalno to, da se ti nisi pritoževal ali zgražal nad tem, da mu moraš očistiti šipo.Poznam veliko ljudi, ki tega ne bi naredili ( češ, jaz pa tega ne bom), ker niso nikoli bili v nekem položaju, ko mora človek svoj ego “požreti”.Pohvalno tudi to, da poznaš omenjeno problematiko.
Chef: “Jaz si pa ne znam predstavljat, da bi krupje lahko jemal 50-evrske napitnine, ki bi lahko pri kakšnem spretnežu kaj kmalu postale tudi PODkupnine.”
Chef, okoli in okoli sebe imaš polno video kamer( vse to marljivo nadzira nadzor nad igrami na srečo).Pojasni mi, na kakšen način bi lahko napitnina postala podkupnina?
Dejstvo je, da imajo celo Madžari boljši zakon in da imamo v Sloveniji NAJSLABŠI ZAKON, KI UREJA TO PODROČJE.Zahvale gredo tudi poslancem, ki želijo, da je napitnina na takšen surov način obdavčena.
P.s.: Kaj nekaj bi si ljudje mislili, ko bi napitnina ne bila obdavčena in bi neki “delavci” lahko zaslužili več kot zdravniki, pravniki itd….
P.s.2: Čemu to dopuščajo? Mogoče želijo nekateri URAVNILOVKO OZ SOICALIZEM, DA BI LAHKO DRUGI IMELI KAPITALIZEM…
P.s.3: Delavci v igralništvu v sosednjih dveh državah dobijo tudi po 10.000 EU NETO. NAPITNINA NEOBDAVČENA NA TAKŠEN NAČIN.
Dobro napisano, Volkec
pohvale za tale blog. tvoj prvi šef je bil res najboljši, imel si srečo.
tudi pri nas je tako, da lahko napitnino oz. tisti kovanec ali dva, ki ti ga da stranka, ker ji zapelješ avto iz pralnice ali obrneš na polnem dvorišču, obdržiš zase. to ni ravno napitnina, pri delu v avtohiši res niso vsakdanje.
ponavadi delavcu na petrolu pustim drobiž, še posebej, če se muči z iskanjem. tudi to ni ravno napitnina ampak marsikateremu delavcu vidno odleže, ker mu ni potrebno vračati.
Lp
@Neprebujeni – kje in kako se začnejo nepravilnosti v igralnicah sicer ne vem, se pa od lani spomnim dogodkov v Perli z nečednimi poslil med krupjejem (vodjo mize) in izbranimi gosti. Govorilo se je o par sto tisočakih.
Kar se pa tiče konkretno napitnine v igralnicah – po mojem gre za kulturo Italijanov, sama v svoji karieri (1 leto res ni baš nešto za se primerjat) nisem od Slovenca/ke dobila centa.
Napitnina predstavlja večji del osebnega dohodka zaposlenih ,ja kako se pa deli,je pa druga zgodba.Večji faktor napitnine(glede na leta v igralništvu in drugo,ocenjevanje ,napredovanje itd.) ima zaposleni,več mu kao pripada.Že tu se ponavadi začne “nategovanje”.Tisti ki ste v igralništvu veste kako to poteka.Dostikrat sploh ni odvisno od samega dela,ampak le o “dobrih”odnosih z neposredno nadrejenim(beri lezenja v rit).Če pa nisi eden izmed teh,imaš sicer ljubi mir,ampak en primer,za isto delo lahko zaslužiš v enem letu tudi dva,tri tisoč in več eurov manj,ker pač ne napreduješ v višji plačilni razred za razliko od prej omenjenih in v nekaj letih lahko že krepko zaostajaš v OD,razlika v denarju je pa ogromna.Pač tak sistem. Problem je v tem da bi morala biti napitnina bolj enakomerno razporejena med vse,. Tamarab je dobro napisala ,včasih valejke,posebej če znajo uporabiti šarm, dobijo kar lepe vsote ,vendar tudi med njimi lahko hitro nastane problem,tako da se ponavadi dogovorijo, pri “močnejših”gostih in večjih zneskih napitnin si to pač delijo. CHEF-Da bi pa napitnine postale podkupnine pa ne vem ,ob takem nadzoru ,ni vredno recimo za nekaj stotakov, ne krasti ne goljufati ne prirejati,ker si ob pošteno ime in seveda službo slej al prej.Za te stvari je potrebna kar dobra organiziranost in dogovor kar nekaj oseb.In vse skupaj ni vredno. Za konec še to ,če ne bi bila naptitnina(tako ali drugače) del plače v igralništvu ,sploh dvomim kdo bi še opravljal to delo.Ob vseh teh nočnih urah ki jih zaposleni v tej panogi opravijo,razlike v plačah niso tako velike za primerjavo kot v nekaterih drugih panogah,čeprav imajo nekateri še vedno napačno predstavo o tem. lp
kazinoji so vseeno malo drugačna zadeva, kot ostali servisi … se mi zdi …
@tamarab: valejka ponavad ne dobi 100€ ampak precej manj, to je pa odvisno tud od tega kolk je prijazna ne od tega kakšno SLUŽBENO obleko ma gor. če bi gledal na obleke jz nikol ne bi dobila napitnine, ker smo oblečeni tko, da vsi, vključno z gosti, crkavajo od smeha, ko nas vidijo. Sploh se pa veliki zneski talajo ob izplačilih, kjer pa tud valejke ne obdržijo vsega ampak delijo z blagajno in vsemi ostalimi valejkami. Se pa pridružujem izkušnji z dajanjem napitnin od slovencev- no go =) Na splošno so tujci veliko bolj radodarni, mogoče zato ker je pri nas ceneje kot pri njih? Ali pa slovenci enostavno nismo navajeni dajati napitnine…
Tisti, ki ne dela v kazinoju (chef)itak ne pozna situacije glede napitnin med krupjeji in tiste nečednosti, ki jih je omenjal nimajo niti nič veze z napitnino (delam v Perli in poznam primer in sitacijo tam). Da meni gost da napitnino in jo delim z ostalimi krupjeji se mi zdi lepo in prav, ampak, da je napitnina prihodek podjetja in od nje najprej plača davek podjetje, potem pa še jaz pri moji plači od nje plačam davke in prispevke???? Je to fer??? To je moja napitnina, ki sem jo pošteno zaslužila!!! Podkupovanje z napitnino??? Ha, ha, ha. Če bi vedla,v katero številko bo padla žogica, verjemite, da me že zdavaj ne bi bilo več v Perli in bi se raje sončila pod kakšno palmo na kakšnem eksotičnem otoku!!!
Nevem kaka je zadeva v igralništvu, mi je pa bilo čisto off, ko mi je prijateljica razlagala, da ji lastnik navadnega kafiča pobere napitnino rekoč da ta pripada lokalu. HALOOOO!!! Če dam jaz napitnino natakarici ali natakarju, je to zato, ker sem zadovoljen s postrežbo in prijaznostjo in ta denar pripada samo njim in nikomur drugemu. Kjer vem, da imajo tak sistem, ne piščam napitnin in počakam da vrnejo drobiž do vsakega centa. In če je gazda prisoten še naglas povem zakaj tako.
Napitnina v casinojih bi se morala deliti na “mizo”- na tiste ljudi, ki tisti večer delajo tam in to v enakem deležu med krupjeje in čiperja… pa mogoče šefa mize, če je priden. Kakorkoli, bedno je, da spet “šefi” poberejo vse, delavci pa dobijo samo drobtinice. Kako lahko potem pričakujejo od njih, da bodo prijazni, če pa gre “njihova” napitnina v skupni fond?!
˝”Chef Ali pa krupjejka za 1000 evrov ti. napitnine nudi še dodatne usluge…”
Ja, da ti na glas pred vsemi pove, da si skrajno nesramen in žaljiv!!!
pri nas je bilo isto, ne sicer pravi casion temveč igralni salon, princip pa isti, vse napitnine skupaj pol se je pa delilo konec meseca, no tako je bilo na papirju, realnost? če ni bilo nikogar od vodilnih v bližini si preprosto obdržal zase vse,.. ni se ravno veliko nabralo, večinoma drobiž, nekaj je bilo pa le :) blagajničarke so še dobile nekaj, valejke in receptorke bore malo oz. nič, inšpektorji pa odvisno koliko si bil dobre volje in izplačal komu denar osebno,… tujcev ni bilo ravno veliko notri, tako da kar si dobil si samo od naših državljanov, zanimivo pa da ne od hudih dobičkarjev ki so nosili ven po tisoče evrov vsak dan oz. noč ampak od čisto običajnih, ki se jim je malo nasmehnila sreča,… nimam čisto nič proti sistemu da se lepo porazdeli med zaposlene, da bi se pa še vodstvu, to je pa no go
Res je, da se povsod dogaja marsikaj – od skupnih fondov in delitve, do lastnikov (tudi restavracij) ki pobirajo napitnine, češ da jim pripadaja. Ponavadi pa je, sploh v IS – od tam imam tudi sama izkušnje, da so se napitnine ob večjih dobitkih delile na osebje v IS – to je inšpektorje, tehnike in blagajno. Če je bila napitnina res velika so kaj dali še valejkam. Drugače pa je bolj tako, da vsak pobira in obdrži svojo. Kar je meni osebno tudi fer. Zakaj bi nek inšektor, ki poleg vsega tudi 8 ur posluša goste (v dobrem in v slabem) in roko na srce, da je več slabih momentov kot dobrih, moral deliti napitnino z npr. receptorko, ki ima z gostom dober dan in nasvidenje odnos? Da pa vodstvo pobira napitnine se mi zdi pa kriminal.
sploh mi ni problem delit napitnino s sodelavci (no tehnično gledano podrejenimi), sploh ker smo se res vsi dobro razumeli med sabo pa ogromno nahecali :) zateženih gostov pa res ni bilo veliko, če je pa že bil kdo se ga pa da zelo na kratko tudi odpravit :D ni kaj, včasih je treba bit zelo oster :) pri nas so receptorji skoraj bolj najebali kot mi, ko so se na vratih pojavili kaki naliti tipi, nekateri so res zgledali bogi ob menjavah :) res pa je da so delali samo po 8 ur, tako kot valejke medtem ko smo ostali tolkli 12 urne delavnike
Moj prvi komentar tukaj čeprav že nekaj časa berem tale blog. Sem hotel samo rečt da po LJ še vedno tako študentje ki delajo tam čistijo stekla. Jst sem hitro izginil preden mi je začel čistit ker nisem imel nič drugega kot 20 € v denarnici od teh bi se pa malo težko kar poslovil :D
volkec aloha :-) long time no see, kdaj na čevapih spet dobimo pri sosedu se?
opažam zadnje čase zmanjšanje prisotnosti teh študentov po petrolih… glede na to, da zlijem mesečno od 6-10 tankov v avto (v motor krepko več), le redko še najdem šipodrsalce. Res pa je da se v večini gibljen Jesenice – Kranj – Ljubljana, kdaj še celo skočim kaj v Maribor.
Tako kot si rekel bencinski servis ni igralnica, vendar se strinjam, deljenje napitnine na takšen način ni fer. Če že ne bi vsak dobil vse svoje napitnine, bi lahko dopustili vsaj nek znesek, ki bi ga lahko na koncu dneva delavec odnesel domov. Ostalo kar bi bilo več, bi pač dal na kup. Recimo vsaj 10% napitnine.
Meni se to tudi ne zdi prav… Jaz pač ne bi dala napitnine… Naj se sladko j*** vodilni… Itak si že preveč podelijo. V ameriški verigi s hitro prehrano pa menda celo ne smejo niti jemati napitnine…
Off topic…. Mogoče si iskal tole: http://www.travelpod.com/traveler-iq/
(Jaz sem končal 10. nivo od 12-ih, 41318 točk, kar solidno za prvič)
Kaj je volk te je pobralo?
@None: Alive & kicking, samo iskanje in nakup avtomobila me polno zaposluje (če kdo ve za spodobnega Focus karavana s TDCI motorjem se priporočam), seveda pa ne smem pozabiti na službo, ker delam kot nor’c :) Hvala za skrb