Iz volkovega b(r)loga

Oprostite, ali govorite primorsko?

Na blef proti morju

Komentiraj

Objavil/a Alex van der Volk 22.07.2008 ob 06:41 ob 06:41 pod (Po)nočna filozofiranja, Volkova potepanja, Šnopčki za dušo

Dobro jutro, Slovenija

Da je letošnjih počitnic nepreklicno konec, sem se zavedel šele sinoči okoli osmih, ko sem kot duh pritaval na našo majhno črpalko in se mi je ponovila kriza, ki sem jo doživel tudi lani po vrnitvi z morja. Sicer res ni bila tako silovita, ampak le neprijetna, a ko se prepričaš, da življenje ni pornič in da počitnic, če bi te trajale večno, najbrž ne bi znal ceniti kot jih sicer, postane tudi nočna izmena spet rutina, velik moder šotor in simpatičen mini kamp v bližini Šibenika pa preteklost.

Najin odmor od vsakodnevnega stresa se je sicer začel vse prej kot lagodno. Ko sem ponoči mirno vozil po povsem prazni avtocesti in se, medtem ko je Volkulja dremala, potiho menil sam s sabo, sem se opomnil, da gredo stvari skoraj preveč kot po maslu. Tudi lani, ko je bilo vse do odhoda popolnoma vse v najlepšem redu, me je najprej v Ribnici, potem pa še v Kočevju ustavila policijska patrulja, nato pa me je med Senjem in Zadrom tako grabila zaspanost, da sem resno premišljeval ali se ne bi ustavil na prvem počivališču in nekoliko zadremal. Letos ni bilo o kakšni policiji ne duha ne sluha, avtocesta je bila tako prazna, da sem večinoma vozil z dolgimi lučmi, kje je ostala zaspanost pa je bila sploh nerešljiva uganka. Alex, nekaj bo šlo narobe, prej ko slej…

Približno ob osmih zjutraj sva prispela v Trogir in takoj našla kamp Rožac na otoku Čiovo. Dobro jutro, dve osebi, šotor, avto, se bo našlo kaj mesta? Ob odkimavanju sicer izredno prijaznega receptorja, ki mi je pojasnil, da imajo rezervirano ali zasedeno vse do zadnjega kotička, sem začutil, da me obliva mrzel pot. Najina lanska taktika, ko sva šla na blef proti Dalmaciji in našla najboljše možno mesto v celem kampu, se letos ni obnesla in zdaj sva prepuščena iskanju igle v kopici sena po celi Dalmaciji.

Toda po enem Red Bullu in zajetnem sendviču z vratovino je bilo razpoloženje spet na vrhuncu in družno sva se strinjala, da bova pot nadaljevala proti severu ter se spotoma ustavljala v kampih na katere bova naletela. Prvi je bil že na Čiovu, toda o njem ne kaže izgubljati besed in približno isto bi lahko rekel še za šest ali sedem drugih kampov, ki sva jih obdelala od Trogirja do Primoštena. Ali je bila obupna lega kampa, njegovi sanitarni prostori, plaža ali pa cene. Z Volkuljo sva rada na dopustu čim bolj lagodno in če nek kamp ponuja toliko sence kot Sahara opoldne, se bova navzlic najmodernejši kopalnici obrnila in odšla.

Ura se je bližala deseti in zaspanost je postala že malo nadležna, ko sem malo pred Šibenikom, v kraju Žaborič, ob cesti zagledal ličen lesen znak z napisom Kamp Jasenovo. No, poskusiti ni greh…

Prva stvar, ki nama je padla v oči, je bila izredno čista in lepo tlakovana cesta skozi kamp, ki je z veliko borovci nudil zadovoljivo veliko sence posamičnim prikolicam, avtodomom in šotorom. Druga stvar, ki naju je presunila na prvi pogled je bila plaža, najboljše pa naju je šele čakalo. Skoraj tik zraven plaže, med dvema boroma, ki sicer nista ponujala toliko sence kot lanski drevesi na Murterju, a vseeno dovolj, se je domov pakirala avstrijska družina. Ko sva se v bližnji recepciji pozanimala o cenah, dvomov ni bilo več. Spet sva na popoln blef našla odličen kamp in v njem dobila eno najboljših lokacij.

Če obiščete spletno stran kampa Jasenovo, boste v knjigi gostov sicer našli izredno malo vtisov, a bodo zato tisti, ki jih boste lahko prebrali, o kampu govorili v presežnikih. In sam jim lahko samo pritrdim, kajti majhen privat kamp, velik za nogometno igrišče Santiaga Bernabeua, ki zaradi velikega števila »padalcev« z vseh koncev Evrope, kakršna sva bila tudi midva, spominja na Evropo v malem, vas enostavno ne more razočarati. V oči me je nekoliko zbodlo le pomanjkanje priročne trgovine, katero nadomešča kombi, ki se pripelje v kamp vsak dan ob osmih zjutraj in majhna kopalnica, ki ponuja le dva tuša in dve WC školjki, vendar je vse ostalo na vrhunskem nivoju, od čistoče in odnosa osebja naprej. Zvenelo bo sicer smešno, vendar je natakarica v baru na plaži že po enem dnevu vedela kakšno kavo mi mora narediti, da šefa, ki je na razpolago od jutra do večera in ga v desetih dneh niti enkrat nisem videl slabe volje, niti ne omenjam.

Deset dni je minilo absolutno prehitro in zdelo se mi je, da sva prišla včeraj in v polsnu postavila šotor. Toda bila je nedelja in ni bilo druge izbire kot spakirati šila in kopita in oditi proti domu. In kamp naju je za slovo še zadnjič presenetil. Najina računica nama je povedala, da bo strošek bivanja okoli 2.200 kun, ko pa mi je šefica na recepciji rekla, da sem ji dolžan le 1.700 kun mi je vzelo sapo. Deset dni sva kampirala za borih 230 evrov! Ja, o kampu Jasenovo resnično lahko govorim samo v presežnikih.

Ali se bova naslednje leto vrnila tja ali ne, v tem trenutku ne morem reči. Mogoče se bova, mogoče bova našla novo idealno mesto, toda nekaj vsekakor drži kot pribito – šla bova na blef, ker na tak način (poslužuješ se ga seveda lahko samo dokler nimaš otrok) v kampu prej najdeš idealno mesto kot z vsako rezervacijo.

Lahko noč vam želi

vaš

Volk

  • Share/Bookmark
 
6 odgovorov na “Na blef proti morju”
  1. UrosG - 22.07.2008 ob 07:23

    Zanimivo prebrati tudi tako pozitivne doživete počitnice na blef in po vrhu še na hrvaškem. Kakšen tip plaže pa je? Po slikah sodeč je droben pesek.

  2. Dave - 22.07.2008 ob 08:05

    Toliko o kampiranju oz. počitnicah na blef, s starši smo hodili na morje vedno brez kakšnega plana, kje in kako bomo spali, tako da otroci gotovo niso ovira :)

  3. Rokrca - 22.07.2008 ob 08:39

    pozdravljen nazaj!

  4. Trisha - 22.07.2008 ob 08:43

    O, lej ga! Sem že mislila, da so vaju kakšne morske pošasti (v smislu “Ne grem domov!” ugrabile. :)))

    Uspešno aklimatizacijo… zgleda, da so nočne najboljše zdravilo proti nostalgiji. ;)

    LP

  5. Neprebujeni - 22.07.2008 ob 16:56

    Volk, pustolovskega duha in iznajdljivosti ti pa res ne manjka. Welcome back.

  6. Teta_Mici - 25.07.2008 ob 20:41

    Dobrodošel spet doma, Volkec. Lep kamp, lepa plaža, lepi vtisi. Ampak kot je že Dave napisal: tudi z otroki se lahko lepo na blef hodi na morje (naša family šteje 3 otroke, ni bilo nikoli problema). Moraš pa biti malce avanturista in skavta. Jaz še danes v hotelu NIKOLI ne preživljam dopusta.

Na vrh

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !