Iz volkovega b(r)loga

Oprostite, ali govorite primorsko?

Ko pohlep zamegli razum

Komentiraj

Objavil/a Alex van der Volk 30.06.2008 ob 06:43 ob 06:43 pod (Po)nočna filozofiranja, Žlica pelina

Dobro jutro, Slovenija

Čeprav sem mislil da me v zvezi z mojim znancem, s katerim sva bila leta nazaj celo prijatelja, ne more presenetiti čisto nič več, me je sinoči novica, da je ostal brez službe, za nekaj trenutkov pustila povsem brez sape. Poleg vseh neumnosti, ki si jih je v življenju že nakopal na glavo, je torej zdaj pristal na zavodu za zaposlovanje. In to resnično po goli neumnosti, saj bi lahko še leta in leta užival v razmeroma dobri službi, s katero sicer ne bi nikoli obogatel, a dandanes je zlata vredna tudi zaposlitev za nedoločen čas.

Ne bi bilo prav, da bi vam izdal, kje je ta moj znanec delal (povedal bom le, da gre za precej veliko trgovino), a za srž današnje zgodbe je način, kako je ostal brez službe, precej pomemben dejavnik. Bil je priden in vesten delavec in čeprav so mu po glavi večkrat rojile neumnosti in ženske, so ga imeli povečini vsi radi. Včasih je sicer skuhal kakšno neumnost, ampak, hej, kdor je brez greha naj prvi vrže kamen, kajne? Pred dvema tednoma pa je med opravljanjem dela, na tleh zagledal debelo usnjeno denarnico in v njej odkril debel šop bankovcev po petsto evrov. Marsikdo bi seveda nemudoma poklical policijo, jim vse skupaj predal in se mogoče priporočil le za simbolično najdenino (čeprav mislim, da zakonsko pripadajoča najdenina znaša pet procentov skupne vrednosti denarja), ampak njega je v tistem trenutku zaslepil pohlep (pozneje je izvedel, da je bilo v denarnici več kot sto tisoč evrov) in denarnico je vtaknil v žep. Toda na tem svetu bržkone ni človeka, ki bi takšno vsoto pustil vnemar, pa če bi bil še tako bogat in že čez slabo uro je do njega prišel poslovodja trgovine in ga prosil, če stopi z njim v pisarno. Tam ga je že čakal moški v elegantni ter dragi obleki in nič kaj dosti prepričevanja ni bilo potrebnega, da je šel v svojo garderobno omarico in možakarju, ki se je kaj kmalu zavedel, da je v trgovini izgubil ogromno premoženje, zaradi česar se je vrnil ter s poslovodjo pregledal videoposnetke svoje nakupovalne poti, vrnil denarnico. Že čez nekaj dni ga je k sebi poklical še »vrhovni poveljnik« in mu prijazno »svetoval«, naj za dobro podjetja čimprej da odpoved…

Ja, znanca mi je zares žal in kar je naredil, je vsekakor neumnost brez primere. Marsikdo bi se v trgovino vrnil že zaradi borih sto evrov, kaj šele za denar, ki ga povprečen Slovenec ne privarčuje v celem življenju. Ne razumem, kako si je lahko mislil, da ga ne bodo odkrili, ko pa je dobro vedel, da je trgovina pod video nadzorom. Toda isti trenutek, ko je zagledal vse tisto premoženje, se mu je bržkone naredilo rdeče pred očmi in tako je naredil kar mu je velevalo srce in ne glava.

Sam pa sem se ob razpravi, ki se je vnela med mano in stranko, ki mi je to pripovedovala, češ ali je znanec naredil prav ali neumnost in ali si možakar že zaradi malomarnosti morebiti ne bi zaslužil vsega izgubiti, spomnil na oddajo, ki je bila kakšnih štirinajst let nazaj na nacionalni televiziji. Imenovala se je »Presodite«, licenca je bila angleška, osnovni koncept oddaje pa je bil, da je občinstvo pred tv zasloni aktivno odločalo o usodi glavnega junaka treh kratkih filmov. Natančneje, v prvem filmu se je zgodba zapletla in glavni junak je bil ponavadi postavljen pred težavno dilemo. V drugem, ki je sledil razpravi med voditeljem in tremi, več ali manj znanimi Slovenci, ki so se opredelili za to ali drugo možnost, se je dilema še bolj zapletla, v tretjem pa je vedno znova prišlo do nenadnega zasuka, zaradi katerega je mogoče gledalec spremenil mnenje. Pred ogledom četrtega filma se je seštelo glasove, ki so junaku svetovali kaj naj stori in na koncu se je zavrtelo eno od dveh inačic konca zgodbe. Ta je bil srečen ali slab, čisto nikoli pa nismo izvedeli, kaj bi se z junakom zgodilo, če bi gledalci izbrali drugo možnost.

Oddajo sem imel izredno rad, saj je dejansko bila neko ogledalo naroda, nikoli pa ne bom pozabil prve epizode, kjer je bil pred odločitev postavljen možakar, ki je na hipodromu našel nabito polno denarnico. Dilema je bila, ali naj jo nese na policijo ali naj denar obdrži. V drugem filmu je izvedel, da je denarnica last enega najbogatejših Britancev, v tretjem pa je ostal brez službe. Takrat na odločitev sicer nisem mogel vplivati, saj telefona doma nismo imeli, mobilniki pa so bili skorajda še domena znanstvene fantastike, a sem kljub temu glasno navijal za možnost naj denar vrne, saj bi mu bogataš zaradi njegove poštenosti utegnil priskrbeti novo službo. Toda Slovenija si je bila več kot enotna – moški naj denar obdrži. Našel ga je, torej je njegov, preprosto kot pasulj. Tako je obveljal glas večine, a konec, ki smo ga videli, bržkone ni bil všeč čisto nikomur, saj je možakar znova odšel na hipodrom kjer je zapravil ves najdeni denar, ob koncu pa je na njegova vrata prišla policija. Kako bi se zgodba razpletla v primeru, če bi denar vrnil, žal nisem izvedel in bržkone nikoli ne bom, a glede na to, da je bil ta konec precej pesimističen, predvidevam, da bi bila druga možnost srečnejša.

Sicer bi veljalo potrkati po lesu, vendar se mi do zdaj k sreči še ni zgodilo, da bi izgubil denarnico. Še na zaključnem izletu ne, saj sem šele veliko let pozneje izvedel, da mi jo je ukradel sošolec. Toda če se spomnim na omenjeno epizodo oddaje »Presodite« in samo pomislim na to kakšno neumnost je naredil moj znanec, se v primeru, da se mi zgodi kaj takšnega, za svoj denar bržkone lahko mirno obrišem pod nosom.

Lahko noč vam želi

vaš

Volk

  • Share/Bookmark
 
10 odgovorov na “Ko pohlep zamegli razum”
  1. ubald - 30.06.2008 ob 08:10

    100.000/500=200 bankovcev ???? v denarnici ??

  2. polderji » Objave » Epohalne najdbe - 30.06.2008 ob 15:18

    [...] zapis TULELE me je pripravil do tega, da sem poglobljeno razmišljal o epohalnih najdbah, ki so zaznamovale [...]

  3. Andrej - 30.06.2008 ob 15:54

    Skoraj ne morem verjeti… tip je imel s seboj v denarnici 200 bankovcev po 500 €!?!?!?!?

  4. haro - 30.06.2008 ob 18:01

    zato se je treba prej odločit kako ravnati v določenih situacijah, ker je težko se odločat šele, ko prideš v tako situacijo.. torej je treba imeti načela..

    že kot otrok..vidiš zapuščeno čokolado in jo preprosto zagrabiš.. težko je ravnati drugače.. če se pa vnaprej odločiš, da vedno poiščeš lastnika, je veliko večja verjetnost, da boš ravnal drugače–

  5. haro - 30.06.2008 ob 18:05

    pa btw.. da najdem 500 eur v denarnici jih zihr ne bi vzel.. več itak ne bi mogel najti.. denarnica bi pa tudi zelo pazil komu bi dal naprej..

    tako sem pred časom ponoči našel dvd predvajalnik pred trgovino in seveda klical policijo.. lahko bi šlo za rop..

    če vzameš najdeno si kriminalec, če prijaviš je pa ravno tako lahko tvoje, če noben ne prijavi izgube

    za noben dnar ne bi tvegal da sm kriminalec pa nikoli ne bi nekaj hotel kar si nism prislužil.. oz kar je od nekoga drugega

  6. Zloba v3.14 - 30.06.2008 ob 19:01
    Zloba v3.14

    @ubald

    Pač je tist k je to povedal Volku mal napihnu zgodabo, al je pa celo res, da ma 200 bankovcev v denarnic sj niso ne vem kulk veliki

  7. Darja - 2.07.2008 ob 12:50
    Darja

    Prva stvar na katero sem pomislila je bila: Pa kateri kreten nosi toliko denarja s seboj? Ok, dopuščam možnost. Sama ne bi mogla živeti s seboj, če bi najdeno obdržala. Že z desetimi evri ne. Kaj pa vem, morda pa nekomu ravno tistih nekaj fičnikov pomeni v nekem trenutku vse.

  8. Issi - 4.07.2008 ob 15:38

    Pred leti sem vozila za avtom, ki je imel na strehi večjo žensko denarnico – saj veš, tako v katerih ženske nosimo denar, vse dokumente in pol torbice :) Hupala sem mu, blendala z lučmi, prehiteti ga nisem mogla. Zavila sem s svoje začrtane poti in mu hupajoč in blendajoč sledila v upanju, da ga bom lahko na kakšnem delu prehitela. V ovinku je denarnica padla s strehe in vse je zletelo po cesti. Ustavila sem, poleg mene še en avto in z voznico le-tega sva pobirali denar, dokumente, listke, … Bilo je nekaj več kot tri tisoč takratnih nemških mark. Mislila sem, da sva po cesti, travniku in grmovju pobrali vse in se odpeljala na naslov z dokumentov. Tam pa hladen tuš. Ženska (lastnica denarnice) me je nadrla in mi grozila s policijo, ker naj bi bilo po njenem več kot štiritisoč mark v denarnici in na vsak način je hotela naj priznam, da sem tisoč mark obdržala.Izročila sem ji vse kar sem našla in odšla. Čez nekaj ur sem imela na vratih policijo, morala sem na postajo podati izjavo, po tem so m še enkrat klicali in zgodba se je zaključila šele, ko ji je policist malček posmehljivo rekel, naj bo vesela da je sploh kaj dobila nazaj. Hja, to je pa druga plat medalje.

  9. Avian - 22.07.2008 ob 10:53

    hja sam imam pa eno lepo pozitivno izkusnjo.

    V Ljubljani pred leti sem sredi Miklošičeve na robu pločnika našel moško denarnico. Jest nebodigatreba odprem not vidim malo večjo količino denarja (50.000 SIT (hej za dijaka je to že veliko :D)) kartice … in med drugim vizitke. Lepo grem domov pa telefoniram na podjetje da je ta pa ta izgubil denarnico in da sem jo sam našel in da me dobi tako pa tako.

    Čez me tip res pokliče, da bi se dobila če mu lahko dam denarnico.

    Ko se dobiva, sem mu še zatežil če mi lahko pokaže kak dokument :D da je lastnik :D seveda je bilo veliko smeha in normalno je to tudi storil, nato pa je mrtvohladno odprl denarnico in mi dal VES denar. Sam sem ga zavrnil toda je rekel da so mu kartice in ostalo bolj pomembne kot denar in da naj si kot pošten dijak le za nagrado kaj privoščim!

    Ni kaj to se splača :D

    lp Avi

  10. tnt - 28.07.2008 ob 10:54

    Meni se je tudi podobna stvar zgodila, ko sem bil še dijak. Mislim, da je bilo v denarnici, ki sem jo našel nekih 30 jurjev. Ob vračilu mi je hotel dati vseh 30 jurjev pa nisem hotel. Sva pa šla na en mali pir, nakar mi je ta človek zrihtal poletno službo, s katero sem res fino zaslužil. Ampak vseeno zame point ni v tem, da dobiš denar ali uslugo v zameno, vse je poplačano, ko vidiš “nesrečnika” koliko mu pomeni tvoja poštenost!

Na vrh

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !