Iz volkovega b(r)loga

Oprostite, ali govorite primorsko?

Blogorola intervju: Alex van der Volk

Komentiraj

Objavil/a Alex van der Volk 26.06.2008 ob 09:34 ob 09:34 pod Jaz, Volk, Volkovi izzivi, Šnopčki za dušo

V svoji blogerski karieri sem dal že tri intervjuje. Prvega 27. oktobra 2006 za Delo, kjer me je novinarka Agata Tomažič postavila ob bok Jonasu in Crnkoviču. Drugič se je name spomnila Jana Zupančič z NeDela in moje misli so se v tem časopisu pojavile sedmega januarja 2007 ob izjavah Hada, Dajane, Saviča in drugih bolj ali manj uglednih blogerskih imenih. Tretjič je intervju potekal “v živo” prek telefonske zveze, za poslušalce gorenjskega lokalnega radia Sora, ko me je “zasliševala ” Milena Miklavčič, posnetek pa lahko še vedno slišite, če odprete zavihek “dolpoteg“. Nato so mediji skupaj z blogi nekoliko pozabili tudi name, do 29. številke Blogorole pa sem moral počakati, da sem lahko svoje misli zaupal bralcem blogerskega brezplačnika.

Tako kot vedno, sem imel tudi tokrat za povedati veliko več kot je dopuščal prostor, tako da žal  ni bilo mesta za izjave o krajah spletne identitete, pedofilih na drugi strani žice in še nekatere, vseeno pa sva s Simonom prav prijetno pokramljala in ker se včasih resnično rad pohvalim, mislim da ne bo zamere, če bom intervju delil z vami…

profil_blogorola.jpg

Aleš – oziroma Alex van der Volk je tisti slovenski bloger, ki svoja (po)nočna razmišljanja piše zelo pogosto in obsežno v zgodnjih jutranjih urah. Ko se svet šele začne prebujati, običajno spusti na plano kak globlji razmislek. Vsi vemo, da je eden najbolj vidnih slovenskih blogerjev, da dela na črpalki, da je strasten nogometni navijač in človek, ki svoje izkušnje izjemno srčno izliva v internetne zapise. Nasmejan in nezatežen, popolnoma odkritosrčen in iskren.

Imaš enega najbolj hiperaktivnih blogov. Koliko zapisov imaš in koliko let že pišeš?

Trenutno imam na blogu več kot 600 prispevkov. Začel sem leta 2004, ko sem se udejstvoval na Siolovem forumu. Že takrat sem delal v nočni izmeni in ko sem prihajal domov, ko so vsi vstajali, jaz pa hodil spat, sem zato vsem napisal nekaj misli, da bi jim polepšal dan. Sčasoma se mi je zazdelo, da vse to ne spada v teme na forumu, saj so bili moji zapisi pogosto spregledani, zato sem si nekega dne odprl temo z naslovom Sanchova jutranja filozofiranja. V njej sem po vsaki končani nočni skušal napisati kaj lepega – mislim ,da je bila ta tema nekako tudi eden prvih slovenskih blogov. S foruma sem se nato kmalu poslovil in čez kakšno leto pri Delu odprl svoj blog na njihovem blogerskem portalu, katerega naslov je bil www.delo.si/blog/volkec. Lani pozimi sem se preselil na Siol, kjer objavljam sedaj. Ni mi žal, vendar pa mi je bilo težko za seboj pustiti ljudi, ki so ostali drugje.

Se ti zdijo te blogerske skupnosti tako zelo ločene?

Mislim, da je razlika, kje objavljaš svoje zapise. Imam občutek, da se blogerji delimo. Obstajajo nekakšne zaprte skupnosti, nekatere skorajda ne sprejemajo prišlekov.

Kaj tebi pomeni tvoj blog?

Blog je zame sprostitev, je pa tudi priložnost za naprej. Ko sem začel pisati, sem bil popolnoma na tleh. Resnično, bil sem tipičen primer obupanega človeka, ki ga je življenje razočaralo in sem se zato smilil sebi, hotel sem se pa smiliti tudi celemu svetu… Z blogom sem odrasel iz mladega fanta v odraslega moškega. Trenutno je moje življenje odlično, stoji na trdnih temeljih – srečen sem in pri tem mi je blog veliko pomagal. Svoje težave sem zaupal internetu in marsikateri bralec mi je napisal kakšno vpodbudno. Danes pišem samo zaradi lastnega veselja, ne več iz potrebe.

Kako to?

Spoznal sem, da je vsak človek samostojno bitje – da lahko resnično ljubiš šele takrat, ko imaš resnično rad samega sebe. Ko se danes ozrem v preteklost na samega sebe in na napake, ki sem jih delal, vidim, da marsikdo razmišlja tako, kot sem takrat razmišljal jaz in rad bi, da bi čimveč ljudi spoznalo, da samopomilovanje ni pot. Drugače pa rad opozarjam na to, kar vidim, znam tudi ostro kritizirati … Ravno včeraj sem denimo pokritiziral Slovence, da smo sicer uspešni športniki, ampak da nam močno primanjkuje narodne zavesti, da bi bili tako uspešni kot so recimo Hrvati. Prav zaradi tega mi še veliko let ne bomo nastopili na velikem nogometnem tekmovanju, Hrvati pa se bodo mogoče borili celo za najvišja mesta.

volk_blogorola_1.jpg

Foto: Aleš

Od kod vzdevek Volk?

Zmeraj sem imel rad pse in tudi volkove. To je logično. Ko sem bil majhen, sem vedno govori le o volkovih in to je bila logična poteza.

Povej, zakaj si bil Sancho, fiktivni filozof?

V preteklosti sem izredno rad igral vloge in takrat mi je pač ustrezala vloga nekakšnega latino ljubimca. Nisem hotel biti Volk ali to kar sem bil v resnici, pač pa sem si nadel vzdevek Sanchez, pozneje pa sem ga nadgradil nadgradil v polno brazilsko ime – Roberto Garcia Juan los Sanchez de Madeira Ramirez (smeh).

Zakaj si igral vloge? Si se učil igrati družabno igro?

Kot otrok sem odraščal sem v osamljeni vasi brez prijateljev, prvi sošolec je bil oddaljen pet kilometrov. Ker ni bilo prijateljev, sem si, da mi ni bilo dolgčas, ustvaril namišljene. Takrat se mi je tudi razvila domišljija, zaradi česar sem tudi tako ustvarjalen. Bilo je zanimivo – nisem pa bil zadovoljen s samim seboj, zato sem tudi veliko let pozneje na internetu hotel biti nekaj, kar v resnici nisem. To je bila napaka, saj sem s tem zatiral le samega sebe. Če igraš nekaj, kar nisi, te prej ali slej spregledajo, ni teorije, da te ne bi prej ko slej dobili na laži. In ko se sesuješ, je vprašanje, če bo kdo imel toliko srca, da  te bo pobral.

Zelo si odprt. Česa recimo ne bi objavil na blogu? Kje imaš meje?

Od tega, kako grem na stranišče, prek tega kakšne pesmi pojem pod tušem, ali kako seksam. Kar se slednjega toče sem sicer povsem sproščen, a v detajle ne bi šel. Opisal sem denimo, kako je bilo pri porodu mojega sina, ne bi pa opisal večera, ko je bil spočet. To so zelo osebne reči. Samocenzure sicer nimam, to sem jaz, iz mesa in kosti – zakaj bi blefiral?

Kako zaupaš ljudem? Za teboj je težka zgodba. Koliko si zaupljiv?

Včasih sem še vedno preveč zaupljiv, prevečkrat odprem srce in včasih prehitro pokažem čustva. Prav zato sem bil velikokrat razočaran. Je pa res, da sem veliko bolj previden in manj naiven, kot leta nazaj. Včasih bi me lahko vsak naplahtal ,da je lepo dekle z velikimi joški – takrat bi se takoj odpeljal na drug konec Slovenije. Danes to ni več možno.

Ja. Po drugi plati imamo vsi vse več znanstev, ki smo jih sklenili preko interneta.

Ja, tudi jaz imam kakih 500 ljudi, ki sem jih spoznal preko interneta. Seveda sem nekatere videl samo enkrat, druge večkrat – tudi svojo boljšo polovico sem na nek način spoznal tako. Na neki točki vendarle spoznaš, da ni vsak drugi psiho. Ne smemo pa pozabiti na prijatelje, ki jih imamo od prej, in tudi virtualnega ter realnega sveta ne smemo pomešati!

Kako to misliš? Generacije za nami sedaj oboje enačijo, mar ne?

Enostavno – ko prideš iz službe, ne smeš takoj leteti k računalniku, ker v njem živijo tvoji prijatelji. To mora biti obstransko, ne smemo pravega življenja prilagajati virtualnemu. Za računalnik sedem, ko nimam kaj početi ali bi rad kaj sporočil. Življenje se ne sme vrteti okoli tega, da bi moral veliko pisati, vse prebrati, slediti vsem komentarjem…

Vse več ljudi se zateka v online svet … Si ti kdaj stopil v to past?

Ja, to je bilo zelo težko obdobje mojega življenja, ko sem popolnoma zanemaril svoje realno življenje. To se je dogajalo ravno v času, ko sem bil aktiven na Siolovem forumu in ko je prišlo do krize, sem treščil na trda tla. Takrat so vsi virtualni prijatelji dvignili roke od mene in pomagati sem si moral sam, kar me je seveda zelo potrlo, saj sem bil prepričan, da so moji pravi prijatelji. Takrat pa sem naletel na spletno stran izklop.com, kjer so me ljudje znova sprejeli in predvsem urednikoma – Andreju Belini in Sašu Pelku – bom vedno hvaležen za to, kar sta naredila zame. Sem njun večen dolžnik.

Recimo, kaj pa sta naredila?

Pomagala sta mi izpeljati projekte, ki sem si jih zastavil na Siol forumu, a ni bilo interesa, da bi jih izpeljali, zato sem jih dokončal na Izklopu, ker sta onadva v tem videla potencial. Na Siolu so pustili, da je forum popolnoma razpadel, saj so dopuščali vse preveč kaosa, brez vrednot in usmeritev. Ne smem sicer valiti vse krivde na urednike, saj je bilo urejanje foruma le njihova obstranska dejavnost, a vseeno.

Na Izklopu so stvari drugačne?

Ja, tam je močna uredniška ekipa, ki drži skupaj in zna ustaviti ljudi, ki delajo škodo. Tudi na blogih imamo razne razdiralce skupnosti, anonimne provokatorje, ki klikajo z bloga na blog in žalijo, provocirajo in zaničujejo. To mi gre enostavno na živce. Tudi zaradi takšnih primerkov je marsikdo že nehal pisati.

volk_blogorola_2.jpg

Foto: Aleš

Kaj ti je v tvoji blogerski karieri najbolj ostalo v spominu?

Tudi če bi hotel prešteti, koliko ljudi se mi je prek maila že zahvalilo, ker pišem svoj blog na tak način, saj sem jim z njim pomagal iz stiske, ne bi mogel, saj jih je bilo absolutno preveč. Še prav posebej pa se spominjam maila fanta, ki mi je povedal, da je resno nameraval storiti samomor in ko se je že spravil s celim svetom, je po naključju naletel na enega mojih prispevkov. Ko ga je prebral, so ga začeli zanimati tudi drugi in impresioniralo ga je, koliko volje do življenja imam, kako sem zadovoljen sam s sabo ter kako se trudim drugim olajšati življenje in jim pokazati, da je svet lep, da se splača boriti. Vedno, ko se sprašujem, ali potrebujem to pisanje, zakaj vsak dan eno uro namenim temu, se spomnim njegovega sporočila in se vedno znova počutim koristnega.

Smo blogerji pomembni ali ne?

Včasih se mi zdi, da se blogerji na trenutke zdimo sami sebi preveč pomembni. Imam opravka z ljudmi, ki niso tako aktivni uporabniki interneta in njim se niti ne sanja o blogih, ali pa pravijo, da so že slišali za ‘te neumnosti’. Kot – za slovenske razmere seveda – precej uspešen bloger sem včasih deležen tudi zasmehovanja. V tujini je drugače, tam z blogi delajo čudeže in tudi precej zaslužijo.

Pišeš vsak dan eno uro? Te cel dan kaj žuli, potem pa napišeš?

Lahko napišem štiri prispevke dnevno ali cel teden nobenega. Ko pridem iz nočne izmene pa je drugače. Po treh kavah in stresu si ne moreš samo umiti zob in nog in iti spat, potrebuješ nekaj, da si izprazniš glavo. Takrat pišem svoja (po)nočna filozofiranja, ki so še vedno pomemben del mojega bloga. Vsako nedeljo sestavim deset anagramov, tudi pesmi namenjam ljudem – ampak le-teh ne imenujem, razen v redkih primerih.

Kaj pa šnopčki za dušo (smeh)?

Ko se je moj blog rodil na Siol forumu, je te prispevke rad bral tudi nek član z vzdevkom Rodrigo. Enkrat mi je napisal: »Sancho, ti prispevki so pravi šnopčki za dušo. Ko jih človek zjutraj prebere ima cel dan kaj za premišljevati in dnevi so lepši.« Po tem so dobili ime.

Zdiš se idealen za Siolovega t.im. hišnega blogerja. Kako je s tem – so te že povabili, pa si morda zavrnil?

Nekoč sem se v Delu znašel v družbi Jonasa in Marka Crnkoviča. Za nekatere blogerje pa očitno še vedno nisem vreden piškavega oreha. Če Jonasa na blogu kaj vprašam, me vedno gladko ignorira, za Crnkoviča pa očitno še nisem dovolj dober za hišnega blogerja, čeprav sem na Siolu od prvega dne. To me jezi, saj sem že toliko let Siolov naročnik in bloger, pomagal sem soustvarjati siolov forum in vse to. Lahko bi od njih kaj dobil – lahko bi me dali za hišnega blogerja, in priznam, da bi me to neznansko razveselilo! Pa denar pri tem sploh nima glavne vloge.

Kaj pa predsodki? Jih imaš, jih imajo drugi do tebe?

Haha. Predsodki, ja. Ljudje se jih tako v realnem kot virtualnem življenju ne bodo znebili nikoli. Glej,  sam si zaradi nastajanja pleše na temenu že dalj časa popolnoma brijem glavo, a me imajo ljudje včasih še vedno za nacista oziroma skinheada, saj dejansko opažam, kako se me na pločniku izognejo. Kaj je to drugega kot trapast predsodek, saj je obrita glava v zadnjih letih bolj simbol poslovnežev, oz. če hočete, tajkunov, kot pa neonacistov.

Prijatelja sta tudi z Matejem Sedmakom, fantom, ki je znan po svojih nenavadnih prijemih in new-age motivacijskih nastopih?

Matej mi je življenje pokazal v povsem drugačni luči kot sem ga videl do tedaj. Pokazal mi je, da te bo svet ljubil, če boš ti ljubil njega in za to mu bom vedno velik dolžnik. Rad ga imam kot človeka in rad ga imam kot prijatelja, vseeno pa mislim, da se je spreminjanja sveta lotil v napačni luči. S prodajanjem svojih seminarjev fotobranja je postal samo še eden od new age gurujev, ki eno govorijo, delajo pa povsem nekaj drugega. Pravi, da ti lahko fotobranje spremeni življenje, en seminar pa stane tristo ali več evrov. Torej si lahko življenje spremenijo le bogati? Jaz pošteno priznam, da denarja za en takšen seminar enostavno nimam. Vem, da je to njegov način zaslužka oziroma si lahko s tem plačuje življenje v Londonu, ampak vseeno… Drugače pa sva z Matejem še vedno prijatelja, tako on do mene kot jaz do njega ne gojiva nobenih zamer in verjamem, da bi se bratsko objela, ko bi se kje videla, še vedno pa mislim, da je izredno pozitivna osebnost in moralno zelo dober človek.

Aleš – koga naj intervjuvamo naprej?

Toliko prijateljev imam med blogerji, da je resnično težko izbrati, ampak vseeno. Domovoj je bržkone predaleč, zato za naslednjo intervjuvanko izbiram Katarino (starševstvo)

Besedilo: Simon Ručigaj

 

  • Share/Bookmark
 
40 odgovorov na “Blogorola intervju: Alex van der Volk”
  1. Dajana - 26.06.2008 ob 09:47

    Čestitam! :D

  2. pet-in-g-seks - 26.06.2008 ob 10:07
    pet-in-g-seks

    kul.

  3. Aleš - 26.06.2008 ob 10:26

    izredno sem bil vesel, ko sem videl fotke… s Simonom sta me ujela “nepripravljenega”, nenapovedano in pa dež… tvoja požrtvovalnost…. ležat v dežju, v kavbojkah in jakni na mokri travi… ko mi Simon drži dežnik nad glavo, jaz stojim na plastičnem stolu… tjah, priceless, but u were the true hero :-)

    was fun… “moramo ponovit” :-))

    A.

  4. Doktor Živago - 26.06.2008 ob 11:42

    Odličen intervju, ga je prav zanimivo brati. :) Ti povem, marsikdaj so mi tvoji prispevki polepšali dan. Glede SIOLa se raje ne spominjam, ne sekiraj se pa zaradi hišnega blogerja, dober glas seže v deveto vas (tisti, ki te bodo želeli brati, te bodo že našli brez propagande). ;)

  5. Zvita T.v. - 26.06.2008 ob 12:17
    Zvita T.v.

    Super intervju! :) Glede hišnega bom rekla takole.. mislim da tvoj čas še pride, v to sem skoraj prepričana. Nekateri na tem mestu so pač tam samo zato, da so. Sicer se pa na to ne oziraj preveč, imaš veliko več bralcev kot kakšen hišni, marsikateri hišni! V to pač ne dvomim.

  6. homerun - 26.06.2008 ob 12:45
    homerun

    Dobro, da si objavil intervju, ker sem namreč pozabil kupiti blogorolo. Pišuka, zakaj so že počitnice.

  7. Dajana - 26.06.2008 ob 12:50

    Glede hišnih na Siolu razmišljaš popolnoma narobe. Ti si vreden veliko več, kot, da bi do nezavesti čakal, da se te usmili Crni za 200 evrov na mesec. :( Ti si vendar vreden veliko več! ;) Že od septembra lani naprej razmišljam o alternativi Siolu. Imam že nekaj ljudi, ki bi prišli k nam. Tam ne bi bilo hišnih, pač pa bi bili hišni vsi! Vsak za svoje področje. Če koga zanima, naj mi pošlje mejl. Projekt v ustanavljanju! :)

    Pa Štoparski popotnik pošlji že enkrat na katr!

    http://www.katr.si/?p=62

    lp

  8. UrosG - 26.06.2008 ob 13:10

    Se strinjam z Dajano, škoda živcev in jeze za Siol. Sicer pa super intervju in prav zanimivo je takole spoznavati blogerske sotrpine in si tako ustvariti neko sliko o avtorju.

  9. Wolfblaz - 26.06.2008 ob 13:22

    Se strinjam z Doktor Živago, maš veliko več bralcev kot hišni blogerji. Polepšaš ljudem dan, zato se znova vračamo na tvoj blog, da preberemo kaj pozitivnega in zanimivega.

    Lp, Wolfblaz z Izklopa.

  10. Rokrca - 26.06.2008 ob 18:39

    super intervju :o) in še veliko dobrih blogov v prihodnje, vedno znaš popestriti dan s svojim pisanjem.

    Lp

  11. Trisha - 26.06.2008 ob 19:23

    Veliko nas je, ki beremo tebe, ne pa hišnih. Oni pišejo (tudi) zato, ker morajo, ti zato, ker želiš… o razliki rajši ne bi.

    Naj bo življenje tudi v prihodnje prijazno s teboj.

    LP, Trisha

  12. domovoj - 26.06.2008 ob 22:58

    Hehe, najbrz sem res predalec. Oglasam se namrec iz Nemcije, cez teden dni bom ze v Rusiji. :)

    Hvala vseeno za priporocilo! ;)

  13. simonarebolj - 27.06.2008 ob 16:48
    simonarebolj

    Čestitam za intervju. Zanimivo branje. Pusti močan vtis o Volku osebno … kakšno naravo in barvo vtisa na koga, je pa druga stvar.

    No, in spet ti hišni … hehe … Kar je očitno, po komentarjih sodeče, najbolj zbodlo v oko.

    Kolikor jaz razumem smoter hišnih, ni v tem, da bi hišni podirali rekorde v branosti, saj to niti slučajno ne pomeni, da gre za vredno pisanje, ki bi bilo utemeljeno posebej izpostavljeno. Skratka, če bi funkcioniralo tako, spet ne bi bilo zadovoljstva, ker so najbolj klikani predvsem populistični blogi, ki serijsko štepajo objave, tudi po več na dan. Da ne omenjam še tehnikalskih taktik v borbi za klike nekaterih. Branost je pa težko definirat. Vsak sam vidi pri sebi, koliko časa se mudijo bralci pri njem in koliko se vračajo (pa še to ni natančna slika, branost v dokazljivem smislu najbolj potrjujejo pač komentatorji, ki dokažejo, da so nekaj prebrali). So pa res kategorično bolj klikani med hišnimi blogerji tisti izbrani “od spodaj”, z izjemo Crnkoviča in Jonasa. Kaj neki tam še počne Čop, celo brez zapisov, ni jasno nikomur in še kaj bi se dalo omenit.

    Med hišnimi naj bi bili vedno (kjer koli že) izpostavljeni blogi po uredniški presoji na podlagi namena in kakovosti, kar naj bi bilo upravljano čim bolj koretktno in profesionalno. (Tega ne pišem v smislu osebne sodbe, kaj naj bi to pomenilo v konkretnem Siolovem primeru, ampak na splošno).

    Da si se znašel v Delu ob Crnkoviču in Jonasu, je stvar konteksta in časa … lahko nima zveze z uredniško poanto (ne poznam zadeve, pišem izven osebno mišljenjskega konteksta).

    Jonasova taktika komentiranja, po mojem mnenju, ni v tem, da bi odgovarjal po kakršni koli logiki že posvečenim, ampak odgovori izključno takrat, kadar kdo kaj takega napiše, da se mu zdi posebej smiselno replicirat. V posvečenem smislu pa kategorično odgovori kvečjemu kakšnemu Crnkoviču, morda Košaku, ki so mu pač tudi osebno poznani.

    Zakaj to pišem?

    Ker se mi zdi, Volk, da si izpostavil neprimerne razloge, zakaj naj bi postal hišni (neodvisno od mojega osebnega mnenja konkretno o tebi kot blogerju, da ne bo nesporazuma).

    Da si na Siolu od prvega dne, ne more bit razlog za hišnega. Od prvega dne bi bil na Siolu lahko kateri koli polpismen kvantač.

    Da si pomagal soustvarjat Siolov forum in še kaj, bi bil lahko razlog, da bi te vzeli na primer za administratorja ali kaj podobnega. Tako kot so Piromanu na primer ponudili delo na podlagi njegovih zaslug. Nima pa to zveze s poanto hišnih v nobenem oziru.

    Prvič se je izbiralo na podlagi glasovanja registrirane javnosti in so bili izglasovani pač.

    Drugič na podlagi uredniškega mnenja.

    Kateri odločevalci se ti zdijo bolj nefer in zakaj, občinstvo ali uredništvo … hmmm …

    Moraš se zavedat svoje vrednosti in se morda vprašat tudi o kakšni pomanjkljivosti, pa ne iz razlogov, ki si jih navedel, ki o naravi tvojih blogov ne pričajo nič.

  14. :-) - 27.06.2008 ob 17:09

    Bravo Volk!

  15. gebieter - 27.06.2008 ob 18:49

    Sem že opazil, kako si želiš biti hišni bloger, ko si sarkastično kometiral Iztokov zapis, ko je postal hišni, s ‘hvala’ :D

  16. Alex van der Volk - 27.06.2008 ob 19:19
    Alex van der Volk

    @dajana: Hvala

    @sex: Hvala ;)

    @Aleš: Če je smeh, naj bo smeh do konca pravim jaz in takrat je res bil smeh, čeprav sem se na tokratnih fotkah malo izneveril svojemu klasičnemu Bogart/Dean/Slash stilu. Kdor me pozna bo že vedel kaj mislim. Malo mi je edino bad, ker nisem videl vseh slik, ampak dejansko samo te, ki sem jih objavil, čeprav sem obljubil da bi bile samo zame :( Si pa mojster, ni kaj

    @Doktor Živago: Hvala za komplimente, čeprav jaz tebe ne, ker že tako težko sledim vsem blogom, ki bi jim rad, se pa takšen kompliment res prileže mojemu egu ;) Drugače pa tokrat prvič – kar se hišnih K-jev (prosto by Fetalij) tiče, sta propaganda in denar zadnja stvar

    @Zvita T.v: Hvala, drugega ne morem reči, o prihodnosti hišnih bo pa odločala samo ena oseba in če moj čas ne bo prišel, tudi prav

    @homerun: Evo, argaument na katerega se bom lahko skliceval, če bo Simon jezen name, ker sem objavil intervju :)

    @Dajana: Štoparski vodnik po Balkanu je pač prekratek in mogoče celo preveč amatersko napisan, da bi lahko bil knjiga, tako da bo ostzal še naprej zastonj na voljo na mojem blogu. Kar pa se tiče tvojega projekta, je izredno zanimiv, ampak meni je na Siolu všeč predvsem to, da se mi ni potrebno več kot toliko ubadati z administracijo, ker support naredi vse namesto mene (plugini ipd.) Pa še nekaj je, kaj pa če bi na tem portalu, ki ga ustvarjaš nekdo objavil povabilo na pornovanje skupaj s kakšno nekoliko bolj slečeno sliko? Bi bil še zaželjen tam? Ne provociram, samo radoveden sem

    @UrosG: Pobrskaj malo po arhivu pa si jo boš oblikoval še dokončno ;)

    @WolfBlaz: Hvala za spodbudo, stari :)

    @Rokrca: Hvala ;)

    @Trisha: Saj bo, ker v to verjamem. Pa na še veliko rešenih anagramov, Trishi ;)

    @domovoj: Opa, slikar je šel na pot :) Stari, maksimalno uživaj in ne pozabi kaj sem ti ukazal fotografirati ;)

    @Simona: Sam pa mislim, da to o hišnem blogerju ni sprožilo največ vprašanj, oz. najbolj zbodlo v oko. Fora je v tem, ker je do vprašanja prišlo nepričakovano, jaz pa sem odgovoril tako kot sem tisti trenutek čutil. Povedal sem kar mi je ležalo na duši, tako kot pri drugih vprašanjih in to je pač to, jebiga. Pa da ti poskusim še odgovorit:

    Se pravi jaz, ki imam povečini bolj malo komentarjev nisem dobro bran? In kvaliteto ter branost bloga odraža število komentarjev? Dobro da mi je to nekdo povedal, ker si tega do zdaj pač nisem mislil.

    Fora je v tem, da takrat Siolovega Blogosa ni bilo, sam pa sem bil na Delovem blogerskem portalu nekaj takšnega kar si zdaj na Siolu ti ali kar je še do pred kratkim bil Fetalij. Takrat mi je Agata Tomažič lepo rekla, da se je spravila brati moje zapise, čeprav je bila nad njimi nekoliko skeptična, a je bila nato sama nad sabo presenečena kako so jo stavki posrkali vase in da izredno lepo in kvalitetno pišem. Izbor torej ni presenetljiv, kajne?

    Glej, tudi sam dobim večkrat kakšno vprašanje na blog, ki s samim prispevkom nima veze. In bom nanj seveda odgovoril. Očitno je nekoga zanimalo nekaj za kar predvideva da jaz vem in zato mu bom pač namenil nekaj minut. In isto sem sklepal zanj, čeprav se ne spomnim več za katero stvar se je šlo. Toda če trikrat vprašaš eno in isto in te človek trikrat ignorira, se začneš spraševati ali je kaj narobe s tabo ali z njim.

    Tudi če bi mi slučajno hoteli ponuditi mesto admina Siol foruma (pa je to povsem nemogoče, lahko bi postal kvečjemu moderator), tega nočem. Na Siol forumu sem opravil za vekomaj veke

    Nič se mi ne zdi nefer, tako se je pač odgovorni urednik odločil in ne vem kakšen dejavnik sem jaz, da bi si drznil odločati kaj je fer in kaj ne. Dejstvo pa je, da če bi se zopet ponovil javni izbor, sam ne bi zasedel enega od prvih treh mest, ker enostavno nisem iz Ljubljane, poznam premalo blogerjev v živo itd. Še bi lahko govoril

    Ne razumem kaj si hotela povedat s tem. Sam mislim, da sem precej kvaliteten pisec (veliko let je trajalo, da sem to dopovedal predvsem sebi), o pomanjkljivostih pa mi res ni jasno, tako da če boš to argumentirala, bom resnično zelo vesel in se napake seveda potrudil odpraviti. Hej, vedno znova rad poudarim, da je argumentirana in dobronamerna kritika lahko samo dobra stvar. Zate sem bržkone kar dober, v nasprotnem primeru se bržkone ne bi znašel v tvoji blogroli, ali pač?

    Upam da odgovora ne boš vzela zlonamerno, ne prepiram se s teboj, pač pa sem samo odgovoril na tvoj komentar

    @Connard: Ni bilo na Iztokovem blogu, ampak kar na Markovem. Bilo pa je odraz trenutnega razočaranja, saj sem mislil da bodo po šestih mesecih prišli na vrsto četrti, peti in šesti iz lestvice, ki so jo izbrali blogerji (ah, ja, včasih sem še vedno pomalem naiven, ni kaj) Jebiga, sem se pač motil in kot stalen bralec mislim da že veš, da v trenutkih, ko me nekaj razjezi, razočara ali kaj podobnega, napišem in izrečem marsikaj za kar mi je potem žal. Pa čeprav mi je nato za to žal

  17. Alex van der Volk - 27.06.2008 ob 19:23
    Alex van der Volk

    @Alja: Hvala ;) (oprosti, zgoraj sem te spregledal)

    p.s.

    Drugače pa je šel Crnkovič istak na dopust, tako da sklepam, da so trije novi hišni K-ji že izbrani in o tem obveščeni, tako da bi prosil, da se o tem ne razpravlja več, ker prišli tako ali tako ne bomo nikamor, če bi vedeli zakaj si tega želim pa bi se itak začeli vsi po vrsti krohotati. Saj smeh je resnično zdrav, ampak v prekomernih dozah zna tudi škoditi. Namig – rešitev se skriva v stavku:

    priznam, da bi me to neznansko razveselilo! Pa denar pri tem sploh nima glavne vloge.
  18. Dajana - 27.06.2008 ob 19:26

    Alex: Dovoljeno bo vse, kar je v okviru zakona. ;)

  19. Dajana - 27.06.2008 ob 19:27

    Pa še to: Poglej kakšne knjige objavlja KATR: http://www.ednevnik.si/entry.php?w=klotilda&e_id=65151#c188928

    Povem ti, tvoj Štoparski vodnik bi bil zakon! ;)

  20. mica - 27.06.2008 ob 19:37

    ahoj Volk, semm vedela, da mi bo nekoč neka stvar štela v veliko čast :-)

    Če boš 17. julija kaj vandral po Ljubljani, ob 11 h zavij na letni vrt Društva pisateljev. /predstavljena bo Blogozija/ Eni stari gospe bi bilo fajn mičkeno objet tega velikega fanta :-)

  21. Alex van der Volk - 27.06.2008 ob 19:40
    Alex van der Volk

    @Dajana: Pa si se res diplomatsko izognila odgovoru :p Drugače pa sam resnično dvomim, da bi enotedenska avantura mladega depresivca (kar sem takrat pač bil) resnično koga tako zanimala, da bi zaradi tega kupil knjigo. Mogoče se bom pa katr-a poslužil nekoč v prihodnosti, ko bom končal Izklopix. Za vse, ki se sprašujete kaj je to: http://izklopix.blog.siol.net/

    @Mica: Hmmm, takrat bom kar užival v avtokampu blizu Trogirja, Mici, a vseeno hvala za povabilo in verjemi, tudi meni bi bilo v čast te končno spoznat. Pa Dnevnik Andreje Pihler nadaljuj že enkrat ;) Mimogrede, delaš v tem vikendu kaj nočne? ;)

  22. mica - 27.06.2008 ob 19:45

    valda. s sobote na nedeljo. pa se kej oglasi.

  23. sparkica - 27.06.2008 ob 22:41

    Hehe, madona, prav privoščim ti tale intervju. In še kakšnega in še kakšnega.

    Ne vem, zakaj bi se človek moral obremenjevati s hišnimi blogerji, še manj pa s tem, kako postati eden izmed njih. Pišeš zaradi sebe in zaradi nas, bralcev, upam vsaj. Zame si “hišni” bloger… ne tiste hiše, ki jo imaš ti v mislih, pač pa moje ;) Tudi ne vem, zakaj bi se kdo hotel primerjati z njimi… meni prav prisrčno dol visi, kdo od kvazi-elitne druščine se ima za pomembnega in za kako pomembnega. Naj se imajo. Mi pa imamo tebe :)))

    Uf, intervju z Domovojem bi bil pa zanimiv ;)

  24. Renton - 28.06.2008 ob 01:13

    Volk, alativera!! :D

    Super intervju! Če te pa ne dajo za hišnega blogerja, se ne sekiraj. Beremo te ravno tako. Ako so pa gospoda (kot bi dejali Angleži) too cocky, naj imajo svoj kobajagi superkul naziv hišnega.

    (Kako je z novo Blogorolo? Včeraj je nikakor nisem našel po celi Ljubljani.. Prišparajte mi en izvod!:)

  25. simonarebolj - 28.06.2008 ob 02:14
    simonarebolj

    @Volk: Zapisala sem, da je glede na komentarje tukaj očitno najbolj zbodlo v oči. Da si podal odgovor Simonu, je logično in nič se mi ne zdi narobe, da si povedal, kot čutiš in misliš. Da je on to vprašal, pa tudi ni nedoumljivo. Cilj nekoga, ki dela intervju, je da mu uspe pritisnit na najbolj bralstvu pritegljive knofe pri intervjuvancu. V tem tudi jaz nisem bila izjema seveda. Zato se ne strinjam, da je bilo vprašanje nepričakovano, saj smo že zasledili, da te tudi tukaj čevelj žuli.

    In spet se nisva razumela. Nisem zapisala, da branost odraža število komentarjev. Ampak, da o branosti tudi števec ne pove natančno dovolj, ampak poda približne odgovore (mene veseli, da veliko bralcev pri meni ostane več kot dvajset minut, a kaj, ko ne morem vedeti, ali so me samo kliknili in si šli umivat noge … hehe) in da bralec pač avtorju preko komentarja najbolj dokaže, da je zadevo prebral, kar pa spet nič ne pove o številu branosti na sploh.

    Seveda … nikoli nisem trdila, da si nezanimiv in slabo pismen, zato Agato razumem. Problem je pa vedno v konkurenci podobnih, ki je tudi zanimiva marsikomu in kakšna druga Agata bi pa mogoče izbrala koga drugega. Recimo, da je druga Agata kakšen Marko … hehe …

    Jaz imam itak tudi drugo politiko in odgovorim vsakomur, ki napiše prvi komentar pod zapis. Razumem pa zdaj, da če ti Jonas ni odgovoril na trikratni direkten poziv o isti stvari, te morda iz nekega razloga res načrtno ignorira, ja. Čudno, da se ti sanja ne, kaj bi to lahko bilo. Zdaj sem še jaz firbčna … hehe …

    Jah … ob javnem glasovanju po izkušnji res zasedejo prva mesta predvsem tisti z največ blogofrendi, še posebej, ker se glasovi sukajo okrog par deset na zmagovalca … hehe … Prav tako pa ne more bit fer, da bi šli v naslednji rundi po lestvici navzdol, kot si Connradu odgovoril, ker se v treh mesecih lahko pojavijo že novi odlični blogerji, za katere bi ljudje v tem trenutku tudi glasovali. Je pa hecno, da si izjavil, kdo sem jaz, da bi si drznil odločat, kaj je fer ali ni fer. Saj ne gre za to, da bi odločal. Gre za to, da očitno imaš mnenje o tem, kaj je bolj ali manj fer in zakaj. Do česar imaš vso pravico in kakršna koli debata o teh zadevah se mi ne zdi nič nezaslišanega. Tudi jaz sem že izražala mnenja o teh zadevah. Saj smo blogerji, ne … hehe …

    Imam te v blogoroli, ja, kar nekaj pomeni … ti pa mene nimaš, čeprav me, kot si mi nekoč zapisal … hehe … preko RRSja bereš. Te blogorole so ponavadi na splošno tudi ena kurčeva finta igre prijateljčkovanj. Osebno sem že od kod letela, takoj ko je prišlo do kakšnega pričkinga, kot da sem začela točno takrat pisat zanič. Kdo me morda tudi rad bere, pa si reče, eh, kurc jo gleda, itak je naduta pička. Tako gredo te zadeve. Tudi pri glasovanjih gredo lahko tako, kot si že sam omenil. V moji blogoroli so blogerji iz različnih razlogov, najmanj pa frendovskih. Če je predolga, nima smisla, ker se vsi izgubijo v množici, zato včasih koga fliknem ven. Predvsem če je nehal pisat. Kvalitetni pisci, ki jih jaz odkrijem, velikokrat vehementno zaružijo, potem jih pa vse mine, ker ne vidijo smisla, ko se nikamor ne prebijejo. Ne obstajajo nobene ciljne kategorije. Nekatere bi vrgla, ker začnejo nakladat v prazno samo še za frende, pa mi je zoprno. Tebe na primer sem hotela že vreči ven, pa sem si še malo premislila. Zakaj? Ker pišeš zelo pogosto in v različnih kategorijah (še neke uganke in take zadeve). Dogajat se mi je začelo, da me velikokrat tvoj zapis ni potegnil, ampak mi je deloval kot mašilo. In potem sem se raje ustavljala pri drugih, pri tebi pa skoraj ne več, ker nisem naletela na zapis, ki bi bil res žmohten, kot sem prej že, čeprav je verjetno obstajal, a sem ga v morju zapisov pač zamudila. Osebno menim, da ni dobro pisat preveč pogosto, ampak bolje malo manjkrat, pa takrat na šus. Razen če se greš čisto razvedrilo tipa Gartnerjev blog, kjer ne potrebuješ toliko koncentracije za neko sporočilo, stil ali zgodbo. Druga hecna stvar, ki me je začela nervirat, so tvoji pozdravi … “Dobro jutro Slovenija” … hehe … Ti tvoji pozdravčki so me začeli odbijat, ker so nekakšna pika na i tvojemu koketiranju s publiko … Osebno nikoli ne verjamem tako zelo nekomu, ki konstantno fura na vižo “najs gaja”. Vedno najbolj razumevajoč, prijazen in tudi, kadar se jezi, je vedno žrtev, ki apelira na razumevanje. No, s tega vidika me pravzaprav čudi, da nisi bil izglasovan za hišnega takrat, ker so Slovenci nori na tak pristop in bi bil lahko tudi zanič pisec, da si le pocukran in zajamran (seveda nimam tebe za zanič pisca, da ne bo spet nesporazuma). Podobno kot zmaga totalno razglašenega Roberta Friškovca na Zvezde pojejo ali zmagovalci resničnostnih šovov pri nas. Vedno patetično proseči za milost in ugajanje skromnih pobčev. Sumljivo in nerealno. Kot Sneguljčica.

    Skratka … če bi bila jaz na tvojem mestu, bi skenslala nekaj rubrik, ki se ozirajo izključno na to, kaj bi bralci morda radi. Malo bi oredčila objave in se orientirala predvsem na vsebine, ki bi jih začutila kot “uau”, tole pa moram napisat. Ker ko skušaš ustreči vsem po malem in po možnosti vsak dan, se vrednost razgubi, energija pa tudi. In se mi zdi pač škoda. Seveda je pa to samo moje mnenje, s katerim nočem izpasti naduta in vsevedna … to je tvoj blog in to so samo moji občutki, s katerimi se morda ne bo strinjala večina tvojih bolj zvestih fenov. In tudi kar se mene tiče, še vedno spadaš med pisce, za katere menim, da spadajo med redek procent dobrih blogerjev.

  26. gebieter - 28.06.2008 ob 04:00

    Jaz pa imam drugače občutek, da boš postal hišni … So že bili bolj ali manj vsi, ki ‘štrlijo ven’ – razen tebe.

  27. gebieter - 28.06.2008 ob 04:02

    Saj boš po moje postal prej ali slej hišni. Si v redu drugače, jaz pa znam biti tečnoba, hehe

  28. gebieter - 28.06.2008 ob 04:03

    sori za dvojni post :S

  29. frau Blitz - 28.06.2008 ob 06:46

    Volk, res si en fejst fant. Po videzu me spominjaš na Baracka Obamo. Res, vedno ko ga kje vidim se spomnim nate. Zadnjič sem Blitza poklicala na mobitel in je ravno hotel tankat. Ker je imel sposojen avto in se je ravno pogovarjal z menoj, se je zmotil in natankal super namesto diesel. Takoj sem se spomnila nate in na tvoje nasvete. Zaradi tebe sem takoj vedela kako mora ravnati in je bilo veliko manj panike. Hvala. Sploh mi je všeč , da si povedal, da bi rad bil hišni in da bi ti to nekaj pomenilo (saj sem prav razumela?) in priznal, da si bil majčkeno prizadet, ko nisi bil izbran. Ponavadi se vsi delamo frajerje v takih situacija in blefiramo, da nam je vseeno. Samo res iskren človek si upa povedati tako kot je v resnici čutil.

  30. sovica Oka - 29.06.2008 ob 03:20

    Je “končno” uspelo? Super. Saj veš, da sem vesela zate…

    ;)

  31. Alex van der Volk - 29.06.2008 ob 15:12
    Alex van der Volk

    @mica: Ej, super muziko si vrtela, a verjemi da smo imeli toliko dela, da od programa in klepeta nisem imel prav veliko. Dojel sem, da si klepetala z eno pesnico, kaj več pa ne ;) Mimogrede, banane rasejo na drevesih, “normalna” človeška temperatura pa je 36,8

    @Sparkica: Kaj naj ti drugega rečem kot – HVALA. Resnično, prav lepo si napumpala moj ego. Za intervju sem hotel že predlagati Domovoja, a je vseeno malo predaleč doma, koliko pride v Ljubljano pa seveda ne vem. No, če ga še nekaj časa ne bo nihče izbral, bom intervju z njim naredil pa kar sam. Hm, mogoče pa bi me vzel Drugi svet pod okrilje, zdaj, ko Mateja iz RazkritoOdkrito ne dela več intervjujev :p

    @Renton: Hvala za pohvale, kompliment pa lahko samo vrnem, ker za svoje prispevke pomoje ne porabiš prav malo časa :) Ne vem kaj je z Blogorolo, ampak tudi v Novi Gorici jih ni na standardnih mestih, a upam da do četrtka pridejo, ker so mi v službi izgubili izvod, ki sem ga zagrebel v četrtek iz Večera

    @connard: No, trojni post, če smo že pri tem :) Pohval od tebe nisem ravno navajen, a vseeno hvala :p

    @frau Blitz: Ja, priznam, pravilno si razumela, sem pač povedal iskreno in brez zadržkov namesto po ovinkih ;) Vidiš, zaradi takšnih komentarjev in mailov, ki jih dobivam se vedno znova zavem kako koristen sem pravzaprav z mojim blogom. In ko me prime, da bi nehal, se spomnim samo na vs te lepe besede. HVALA

    @Simona: Ti si pa zaslužiš poseben komentar ;)

  32. Trisha - 29.06.2008 ob 15:24

    Ej, pa kaj je s tokratno Blogorolo, da je tako sumljivo izginla? Na več krajih je ni za dobiti, kot berem… da ne gre za kakšno podtalno antivolkovsko organizacijo??? :))))))

    Volkec, sicer imaš pa od danes tudi pri meni svoj “privez”. ;)

  33. mica - 29.06.2008 ob 15:25
    mica

    hehehe, volk, jaz pa čakala in čakala…da kaj pokličeš, da kakšno rečeva potem pA sem se od žalosti zjokala, hehe, in si rekla, da si sigurno zadremuckal :-)

  34. katarina - 29.06.2008 ob 15:54
    katarina

    alex, hvala za izbiro. upam, da te ne razočaram. :)

  35. Alex van der Volk - 29.06.2008 ob 16:02
    Alex van der Volk

    vSimona: Odgovarjanje s citati ni poniževanje, pač pa le nujno potrebna stvar, sicer se ne bova razumela. No, saj to bi tako ali tako vedela :)

    Nisem zapisala, da branost odraža število komentarjev. Ampak, da o branosti tudi števec ne pove natančno dovolj, ampak poda približne odgovore (mene veseli, da veliko bralcev pri meni ostane več kot dvajset minut, a kaj, ko ne morem vedeti, ali so me samo kliknili in si šli umivat noge … hehe) in da bralec pač avtorju preko komentarja najbolj dokaže, da je zadevo prebral, kar pa spet nič ne pove o številu branosti na sploh.

    Povsem možno. Oprosti, narobe sem razumel tvoje besede. Statistika pri meni sicer ponavadi kaže, da (povprečno) okoli 55% zadnjih petsto obiskovalcev ostane pri meni manj kot pet sekund. Priznam, zakaj bi lagal sam sebi in še vam povrh :)

    Jaz imam itak tudi drugo politiko in odgovorim vsakomur, ki napiše prvi komentar pod zapis. Razumem pa zdaj, da če ti Jonas ni odgovoril na trikratni direkten poziv o isti stvari, te morda iz nekega razloga res načrtno ignorira, ja. Čudno, da se ti sanja ne, kaj bi to lahko bilo. Zdaj sem še jaz firbčna … hehe …

    Vidiš, tu imam jaz problem, ker v službi nimam interneta, ker se je potrebno posvetiti Volkcu in Volkulji, ker imam rad še kaj od življenja itd. Če se mi da, komentatorjem odgovarjam, če se mi ne da ali pa nimam časa, debato prepustim drugim in le čekiram komentarje, če je koga potrebno mogoče cenzurirati. Če bi hotel, bi lahko cele dneve samo odgovarjal na komentarje, a če me kdo vpraša kaj kar ga očitno resnično zanima, se bom prej ko slej potrudil, da mu bom odgovoril. Predlagam, da ta odgovor pustiva ob strani, ker sem Jonasa izpostavil kot najbolj očiten primer ignorance. Takrat mi je prišlo to pač na misel in sem bleknil, to je vse, pravzaprav sem že zdavnaj pozabil kaj me je o Jonasu sploh zanimalo.

    Jah … ob javnem glasovanju po izkušnji res zasedejo prva mesta predvsem tisti z največ blogofrendi, še posebej, ker se glasovi sukajo okrog par deset na zmagovalca … hehe … Prav tako pa ne more bit fer, da bi šli v naslednji rundi po lestvici navzdol, kot si Connradu odgovoril, ker se v treh mesecih lahko pojavijo že novi odlični blogerji, za katere bi ljudje v tem trenutku tudi glasovali

    Ah, to je bila pač moja naivnost, kaj češ… :)Se pa spet strinjam s tabo

    Je pa hecno, da si izjavil, kdo sem jaz, da bi si drznil odločat, kaj je fer ali ni fer. Saj ne gre za to, da bi odločal. Gre za to, da očitno imaš mnenje o tem, kaj je bolj ali manj fer in zakaj. Do česar imaš vso pravico in kakršna koli debata o teh zadevah se mi ne zdi nič nezaslišanega. Tudi jaz sem že izražala mnenja o teh zadevah. Saj smo blogerji, ne … hehe …

    Vidiš, takšna izjava pa pomeni gašenje ognja. Enkrat sem že mislil, da lahko soodlačam pri odločitvah “vrhovnih poveljnikov”, ker sem nekaj naredil za skupnost… Končalo se je z večletno depresijo in mojim odhodom z nekega spletnega mesta. Hej, realno, kdo sem jaz, da bom Crnkoviču solil pamet kako naj ureja Blogos, še posebej ker mi lahko v vsakem trenutku reče naj grem nazaj na Tudi.ti, Blogger ali celo na lastno domeno

    Imam te v blogoroli, ja, kar nekaj pomeni … ti pa mene nimaš, čeprav me, kot si mi nekoč zapisal … hehe … preko RRSja bereš.

    Če smo iskreni bomo pa iskreni, ane? Sem te bral, a te ne več, ker si zame enostavno pretežka. Nikoli mi ni bilo težko priznati, da nisem “very smart guy, but I know what love is”. Zakaj bi se silil s težkim branjem in se trudil razumeti kaj si hotela povedat ter tako lagal sam sebi? Samo zato da bom nekoč na kakšnem srečanju lahko rekel, da berem Simono in ne Gartnerja? Raje neham brati tvoje prispevke in pošteno priznam, da je to zato, ker jih nisem razumel pa bo mir. Če se bo kdo zaradi tega smejal, tudi prav. V Blogoroli pa imam dejansko samo bloge, ki jih najbolj redno spremljam, čeprav jih je v Google readerju veliko več. In tudi zato tebe ni v njem, razen če si ne bi omislil stolpca: Hvala za povezavo, kar pa se mi zdi tudi tako zelo bedno, da ti ne znam povedat ;)

    Te blogorole so ponavadi na splošno tudi ena kurčeva finta igre prijateljčkovanj. Osebno sem že od kod letela, takoj ko je prišlo do kakšnega pričkinga, kot da sem začela točno takrat pisat zanič. Kdo me morda tudi rad bere, pa si reče, eh, kurc jo gleda, itak je naduta pička. Tako gredo te zadeve.

    Mislim, da sem ti zgoraj napisal vse. Sam s svojo blogorolo ne silim nikomur v rit in nikogar ne silim naj me da v blogorolo. Obratno, zakaj bi me držal sploh v njej, če sem mu mogoče postal zoprn. S tvojega bloga rcimo dobim dva ali tri obiske na dan, a je to ravno za številko, saj ti obiskovalci ponavadi ne ostanejo več kot par sekund

    Osebno menim, da ni dobro pisat preveč pogosto, ampak bolje malo manjkrat, pa takrat na šus.

    Vidiš, to je tvoje mnenje, ker pačl piošeš dolge in poglobljene prispevke, za katere si zagotovo vzameš kar precej časa. Pri emni je drugače, mogoče napišem enega na teden, mogoče pa štiri na dan. Tako kot čutim, oz. ko bi rad Sloveniji sporočil nekaj, takrat to objavim. Ne v stilu Gartnerja, ampak je pri meni stvar izrazita drugače. Ponočna filozofiranja pišem vedno po končani nočni, saj me uspavajo, poleg tega pa so neka tradicija. Jaz grem spat, vi ste vstali in mogoče bom s svojim razmišljanjem komu polepšal dan. Videospot “Namenjeno tebi” se recimo pojavi vedno, ko končam celodnevno dvanajsturno izmeno in je edina stvar na mojem blogu, ki je nekoliko skrivnostna, saj skoraj nikoli ne povem komu je videopspot, oz. verz v pesmi namenjen. Nekomu pa je vedno. Potem imamo tu nedeljske, anagrame, ki so se začeli bolj za šalo kot zares in točno vem kdaj jih bom nehal izdelovati in še bi lahko našteval. Gre za to, da imava različna pogleda na vsak svoj blog in to je na kratko vse

    Druga hecna stvar, ki me je začela nervirat, so tvoji pozdravi … “Dobro jutro Slovenija” … hehe … Ti tvoji pozdravčki so me začeli odbijat, ker so nekakšna pika na i tvojemu koketiranju s publiko …

    Hihihi, nisi edina, ki ji gre ta pozdrav tako na živce, a je to še ena tradicija iz Sio, foruma, kjer se je Volkov blog pravzaprav rodil (okej, glede na to, da si prebrala intervju, to tako ali tako že veš). Spet se navezuje na mojo pravkar končano nočno (pozdrav se pojavi samo v (po)nočnih filozofiranjih). Jaz sem končal, vi ste vstali – DOBRO JUTRO, SLOVENIJA. Ideja sicer ni originalna in mirne duše priznam, da sem jo ukradel iz filma z Robinom Williamsom, katerega pomoje poznaš. Isto je s pozdravom na koncu. To je bilo za danes vse – jaz grem spat, zatorej vam želi lahko noć vaš Volk. Preprosto, ane? Če koga to živcira, ga ne silim da me bere, kajti tej tradiciji se ne bom odpovedal (ja, včasih dam na tradicijo in nostalgijo preveč poudarka, rad priznam)

    Osebno nikoli ne verjamem tako zelo nekomu, ki konstantno fura na vižo “najs gaja”. Vedno najbolj razumevajoč, prijazen in tudi, kadar se jezi, je vedno žrtev, ki apelira na razumevanje.

    To o žrtvi lahko mirno spustiš, drugače pa ne vidim problema v tem, da sem pač prijazen bloger in da je Volkov brlog prijazno mesto na spletu. Glej, sto in eno spletno mesto imaš, kjer te bodo poniževali, žalili ipd. Na Volkovem brlogu tega ne bo. Sem pač prijazen, poskušam biti razumevajoč, najti lepo besedo za vsakogar in to je to. Na tem svetu je preveč slabe energije in jaz ne mislim pripomoči k širjenju le-te. Kaj bi se zgodilo, če bi te jaz po prvem komentarju napadel, da kaj si ti misliš? Ti bi mi odgovorila na nesramen način (ne dvomim da znaš, hihihi), jaz bi tebi in tu bi bil nov prepir. pa zakaj bi se prepirala, če to ni potrebno? kaj ni lepše, če klepetava kot dva prijatelja? Verjemi da znam biti tudi jaz zajeban, oster in (o, ja) tudi nesramen, kar Connarda vprašaj :p

    No, s tega vidika me pravzaprav čudi, da nisi bil izglasovan za hišnega takrat, ker so Slovenci nori na tak pristop in bi bil lahko tudi zanič pisec, da si le pocukran in zajamran (seveda nimam tebe za zanič pisca, da ne bo spet nesporazuma).

    Prijaznost danes ni cenjena vrlina, kar verjemi mi in verjemi, da nisi edina, ki ji gre tisti pozdrav nekoliko na živce. Jaz vseeno mislim, da sta prijaznost in srčnost zelo lepi vrlini in se jima ne nameravam izneveriti, še posebej ker sem zadovoljen s svojim življenjem, vse odkar sta postali del mene. Ne dvomim pa, da kdo brlogu obrne hrbet samo zaradi tega. Vidiš, to je pa že vredno kakšne sociološke razprave. Zakaj ljudi privlači negativno?

    Skratka … če bi bila jaz na tvojem mestu, bi skenslala nekaj rubrik, ki se ozirajo izključno na to, kaj bi bralci morda radi.

    Ja, ti na mojem mestu, ampak saj sem lepo napisal zgoraj – tradicija. In jaz nanjo nekaj dam. Sem pač te vrste bloger, če komu nisem všeč, se lahko obrne za 360 stopinj in gre stran :mrgreen:

    Malo bi oredčila objave in se orientirala predvsem na vsebine, ki bi jih začutila kot “uau”, tole pa moram napisat.

    Kar poglej recimo maj ali april in boš videla, da tudi jaz največkrat pišem le takrat, ko imam navdih, oz. ko bi res rad nmekaj sporočil, a ta mesec sem pač imel hiperaktivno obdobje, ko se mi je enostavno – pisalo. Kar naprej sem opažal stvari in jih hotel delati z drugimi…. Naslednji mesec bom zagotovo napisal pol manj prispevkov. Sicer tudi zaradi dopusta (laptopa pa na morje že ne bom vlačil, ne)

    Seveda je pa to samo moje mnenje, s katerim nočem izpasti naduta in vsevedna … to je tvoj blog in to so samo moji občutki, s katerimi se morda ne bo strinjala večina tvojih bolj zvestih fenov. In tudi kar se mene tiče, še vedno spadaš med pisce, za katere menim, da spadajo med redek procent dobrih blogerjev.

    Hvala za tvoje mnenje, kot sem napisal zgoraj mi je bilo všeč, med nama ni nobene zamere in je tudi ne bo, še vedno pa sem mnenja, da je konstruktivna kritika marsikdaj boljša od vsake pohvale iun točno tako sem sprejel tvoja komentarja – kot konstruktivno kritiko, ki se mi je zdela dovolj dobra, da sem si vzel čas in nanjo odgovoril. Če boš nadaljevala pa žal ne morem obljubiti nič. Če bo čas, bom odgovoril, če ga ne bo, pač ne bom. No, pustimo se presenetiti, ane?

    lp

  36. Alex van der Volk - 29.06.2008 ob 16:06
    Alex van der Volk

    @Sovica Oka: Ja pa je res. No, zdaj lahko že izdam, da e Okica odpovedala intervjuju, ki ga je predlagal popotnik a vseeno je prej za naslednjega intervjuvanca izbrala mene

    @Trisha: Da ni to kakšna teorija zarote, kaj? Lepo da si začela pisat blog, veš ;)

    @Mica: O ja, magari :( To noč sva garala kot črna živina in zjutraj sem napol dremuckal za volanom, ko sem vozil domov, sloh se ne spominjam kako sem prevozil tistih borih pet kilometrov

    @Katarina: Niti za trenutek nisem pomislil, da bi se utegnilo zgoditi kaj takšnega, ker če kdo nima dlake na jeziku, potem si to ti ;)

  37. simonarebolj - 29.06.2008 ob 22:07
    simonarebolj

    @Volk: Kar se tiče Statcounter in GA števcev, je bila moja opomba samo tako za povrh, v zvezi z eno vižo umevanja rangov dobrih blogov (na primer Dajaninim), ki ne morejo imet zvezo z uredniško politiko (že zaradi faktorja dolžine obdobja objavljanja in številčnosti objav, kaj šele vsebinskosti), sicer se meni fučka za to, ker mislim, da vsak pri sebi najbolje sluti pravo sliko, kakšno vrsto mesta zaseda glede kakovosti in glede na publiko. Jaz sem si števček namontirala šele aprila letos. Prej ga sploh imela nisem, ker se mi je fučkalo za števec. Potem sem si ga namestila, da vidim, koliko se sklada z mojim občutkom. In se ni. Cifre kažejo precej boljšo sliko, kot sem pričakovala, glede na težo mojih zapisov (ne vseh, ampak nekaterih) v primerjavi s povprečnimi smernicami blogov, kar si tudi sam omenil. No, povsem presenetljivo pa spet ni za mojo naravo na sploh. Včasih je čist fajn bit pesimističen, ker so boljši rezultati vedno veselje, medtem ko so velika pričakovanja po verjetnostnem izračunu večinoma nagrajena z razočaranjem … hehe … Pojma pa nimam, s katerih strani prihaja kdo. Parkrat na mesec pokukam, koliko je zelenega in ostalega in predvsem rubriko Returning visits. Malo sem firbčna, kakšna je razlika v obisku od prej, ko nisem bila hišna, a ne morem preverit. Po števcu blogosa v imeniku (ki verjetno šteje samo prve obiskovalce) pa velike razlike ni. In seveda sem prepričana, da imava malo skupne publike, ker sva pač precej različen profil pisca.

    Kar se tiče prijaznosti in vsega, kar si napisal na to temo, se nisva dobro razumela. Morda nisi želel razumet, morda res nisi. Nisem hotela povedat, da je pizdenje in netenje pizdenja avtomatsko kul, prijaznost pa vrlina, ki je vsega prezira vredna. Tako blesava pa spet ne morem bit. Nobenih tekstov ne delim na prijazne in neprijazne, na srčne in jezne, na nežne in vulgarne itd., ker je tako rangiranje zame milo rečeno plehko. V vsakem od teh rangov se lahko skriva zanič vsebina ali pa dobra, zanič slog ali pa dober (in vse stopnje vmes) in vsak od omenjenih izrazov je lahko manipulativen (ja, tudi prijaznost in še posebej prijaznost je lahko manipulativna in lažniva, enako kot je lahko agresija škodljiva ali pa pomeni borbo za dober smoter!). In na primer mojcas ima prijazen blog in prijazno kramljanje s komentatorji veliko bolj kot ti, saj sam velikokrat pizdiš nad tem in onim, ona skoraj nikoli. Pa njej ne bi tega izjavila, kar sem tebi. Pri tebi sem mislila na določene manevre v dialogu z bralci, pri čemer sebe izpostaviš najprej kot jeznega in prizadetega, v naslednji stopnji pa se začne poziv k tolažbi na način, da degradiraš samega sebe. Ti si že parkrat s fanfarami zapuščal blog in to napovedal. Takrat si fasal tudi kakšno pikro, češ, pa pejt, če ti ne paše, tvoji feni pa so te tolažili. Potem si enkrat napovedal nek bes v zvezi z dogajanjem med blogerji nekje, spremenil podlago, napovedal prispevek o tem, potem si se pa umiril in razlage ni bilo. Skratka, velikokrat sprožaš pač akcije, pri katerih druge variante, kot da se te tolaži ali pošlje v kurac, pač ni. Gre za dosego cilja v stilu komentarja gabietra … “ojoj, edini si, ki še nisi doživel tega in tega, trep, trep … Seveda nisi edini. Tudi katarina bi lahko čutila enako v tem primeru, tudi človek, tudi mojcas, tudi zloba in še kdo. Saj ne gre za to! Ampak ti to izzoveš. Tudi zdaj si to zakuhal v naslednjem prispevku. Posul si se s pepelom in zapisal, da očitno dregaš, kjer ti ni mesto! Da bi verjetno mogel v zapisih dregat v osje gnezdo, pa bi imel več komentarjev itd. Jah, kaj hočeš s takimi izjavami doseči?!!! Da te potolažimo, kako dregaš na pravo mesto?! Da te potolažimo z izjavami, kako so nekateri blogerji grdi grdi, ker si pozornost pridobivajo z dreganjem v osir, ti pa si tako prijazen (čeprav je jeznih zapisov s tvoje strani kar precej, torej ti osjegnezdenje ni nič tuje! Je očitno problem, v kolikor obstaja, drugje.), pa ljudje ne znajo tega spoštovat. Mislim …

    Kot sem že zapisala, se mi ne zdi nič narobe, da človek pove, kaj ga muči in kaj misli o nečem, ampak naj za svojim pač stoji! Ne glede na odzive drugih. Tiste, ki se pač oglasijo. Iz takih in drugačnih razlogov. Tudi motivacije za komentarje so različne. Če želiš predvsem, da dobivaš prijazne besede trepljanja, okej. Dobiš! Vedno! Itak! Kaj lažjega. Če te pa res zanima še kakšen drug cilj, so pa morda potrebni drugačni ukrepi, drugačen odnos do svojega “dela” in predvsem drugačen pogled na pomen drugih za tvoje življenje … na vsakem koraku. “Zmage” iz usmiljenja se meni ne zdijo prav nič častne in prav nič zadovoljujoče ne, še najmanj pa pravične na primer. Pa delitve na prijazne in neprijazne. Mah! Temu jaz rečem fakof! Raja, ki sili ljudi v lizunarstvo in hinavščino. Če meniš, da bi si zaslužil mesto hišnega, je, upam, to zato, ker meniš, da si dober s svojim pisanjem in pristopom, ki ne potrebuje friziranja! In to je edini razlog, ki lahko upravičeno zdrži vodo in sem ne pašejo nobena koketiranja, kaj šele posipanje s pepelom v imenu koketiranja itd. In temu jaz pravim “pošteno”. Ostalo tako izpasti ne more … pa če si agresiven ali pa prijazen kot sam satan … hehe (govorim na sploh).

  38. danaja - 4.08.2008 ob 08:09

    Torej sem te jaz poznala še kot fanta preden je odrasel v moža? ;)) Z veseljem sem prebrala tale intervju in obudila nekaj spominov. Lebdenje v oblakih je značilno za sveže odkritelje sladkosti interneta, sledi padec in povratek tokrat z nogami na tleh. Slednje me zelo veseli.

    Bodi še naprej to kar si, nočni ptič, ne glede na to ali si hišni s slikco na blogosu ali nisi. Politika izbora nima veliko zveze s kvaliteto zapisov, to si menda že spoznal. Tvoja iskrenost pušča pečate drugje. LP

  39. Tanja - 29.01.2012 ob 03:29

    Vsi prisotni lepo pozdravljeni

    Zaradi svoje radovednosti sem prišla na to stran, povod Matej Sedmak. Madonca…dajte človeku priložnost, da počne, kar ga življenje vodi…zakaj vi želite nekoga uničiti, ga zavreči, preden da pokaže svoje ideale…kje piše, da so le ti napačni? človek vam na dlani ponuja navdih, življenje, da vidiš ga drugačno. Mora se zadeve lotiti na tak način, kot ga je iznašel, ker drugače, ga bodo vzeli neresno.Žal, tako je. Namen njegov je drugačen. Žalostno, kar mu pišete. Ne vem, je res nad vami tako breme, če nekoga podprete, ali ste preveč dobro plačani za vaše pljuvanje…ste jezni, ker si vi ne upate…al

    Tebi osebno, Volkec, če bi ga tako rad imel, ne bi ti imel komentarja zanj nikoli. Pač pa,pustil bi mu živeti

    lp

  40. nevenka - 29.01.2012 ob 05:30
    nevenka

    Mislim, kdo koga ni pustil živeti. Da bi Volkec koga počil, pa še nisem slišala. In prav gotovo nismo že štiri leta pristoni na tej temi.

Na vrh

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !