Iz volkovega b(r)loga

Dobro jutro, Slovenija

Igranje športnih stav, oz. napovedovanje športnih izidov, mi je bilo vedno bolj zabava kot način služenja denarja. Enostavno nikoli nisem bil tip igralca, ki bi izbral tri pare in nanje stavil po petdeset ali več evrov, kot to počnejo nekateri moji znanci, saj v takšnem načinu igranja nisem videl zabave, pač pa golo hazarderstvo. Moji listki so tako ponavadi obsegali najmanj deset igralnih parov, često pa tudi več, na katere sem ponavadi vložil evro, redko dva, kaj več pa sem vplačal le če je bila resnično neka posebna priložnost. Nekateri »izkušenejši« igralci stav zagotovo že zmajujete z glavo in prhate, češ da na tak način prav daleč nisem mogel priti, a če seštejem vse štiri večje dobitke, ki sem si jih izplačal in od tega odštejem izplačila, sem zagotovo v plusu. Naj računico obračam kolikor hočem, je povsem nemogoče, da bi za vplačila porabil skoraj tisoč evrov. Saj veste, tak način igranja je izredno težak, a ko zadeneš, je tudi dobitek zares visok.

Toda kljub vsej tej logiki, nad katero so sicer nekateri v preteklosti že zmajevali z glavo, sem zastrigel z ušesi, ko sem nekega dne brezciljno listal po ponudbi stav in se ustavil pri »singlih«. Da je singel oznaka za ponudbo, pri kateri staviš samo na en igralni par, vemo vsi, kajne? Zaradi načina igranja, ki sem ga opisal zgoraj, le-tem nisem nikoli posvečal pretirane pozornosti, a tokrat me je ob objavljenih kvotah v trenutku prešinilo, da bi lahko prav prek njih veliko lažje zadel kakšen evro.

Ima me sicer, da postopka ne bi opisal, a v tem trenutku se ne morem upreti skušnjavi. Poglejte, imamo nogometni par, kjer ima zmaga domačih kvoto 2,60, remi 3,00, zmaga gostov pa 2,80. V primeru, da stavimo deset evrov na zmago domačih, imamo 33 procentov možnosti, da bo naša napoved pravilna in če bo res, bomo spravili v žep celih 26 evrov, toda veliko bolj verjetno je, da bomo »rdeči most« gladko pušnili, saj imamo proti sebi kar 67 procentov. A v primeru, da stavimo deset evrov na zmago domačih in še deset na remi, se vse tja do 67 dvignejo procenti možnega uspeha. Dobili bomo v primeru zmage domačih in remija. Še vedno sicer ostane tretjina možnosti, da bomo izgubili dvakrat več kot bi sicer, a to je pač tveganje, ki se mu je nemogoče izogniti. Ko (in če) zadenemo in spravimo v žep (recimo) šestindvajset evrov (čeprav smo v plusu samo za šest), dobitek razpolovimo in pri naslednjem paru spet stavimo trinajst evrov na zmago domačina in trinajst na remi. Če bi bile kvote po nekem čudnem naključju enake kot so bile prejšnje, bi ob zmagi domačih prejeli že 33,80 evra, v primeru remija pa kar 39. In tako naprej, vse dokler ne bi dobitek dosegel meje, ki bi si jo sami postavili.

Začelo se je sanjsko. Zmaga domačih mi je navrgla osem evrov dobička, sledil je remi, ko se je saldo še povečal, tretji dan pa me je zafrknila Slonokoščena obala, ki je izgubila proti Čilu. Okej, se zgodi, še vedno sem izgubil »le« dvajset evrov, poleg tega pa sem bil površen, saj sem spregledal, da gre za tekmo mladih reprezentanc. Bom poskusil še enkrat. Tokrat sem začel s petimi evri na listek in začetek je bil več kot sanjski. Petkrat zapored je šlo in po zmagi Brazilije nad Kanado, sem začetni vložek početveril in bil na dobri poti, da pridem do salda stotih evrov, ki sem si ga postavil za prvi cilj. Moja sinočnja tarča je bila Irska premier liga, oz. derbi Derry City – Cork City in izbira ni bila težka. Dvajset evrov na domačina in dvajset na remi. Po nekaj več kot eni uri igre, je Derry City vodil že z dva proti nič in lahko sem začel premišljevati o naslednjem paru.

Moje razočaranje, ko je Cork City v zadnjih petnajstih minutah zabil tri gole in se veselil zmage, naj si poskuša vsak predstavljati sam. Sicer se lahko zgodi tudi kaj takšnega, nekaj sezon nazaj je Deportivo v tekmi Lige prvakov celo premagal Paris SG, potem ko je slednji vodil že s tri proti nič (ne, še zdaleč nismo najslabši primer moštva, ki je zapravilo visoko vodstvo), ampak da se to zgodi ravno pri paru, ki sem ga izbral od petih možnih, je pa milorečeno čudno. Šlo mi je sicer sumljivo dobro in kar sam nisem mogel verjeti, da se denar počasi a zanesljivo nabira, nato pa sem v trenutku treščil ob trdna tla.

Seveda bi bil pošteno naiven, če bi mislil, da sem odkril nek povsem nov način igranja, ki je bil vse do sedaj neznan, saj trdno verjamem, da je kdo na takšen način že zaslužil, a kljub sinočnji polomiji se mi sistem ne zdi slab. Prav tako ne morem reči, če ga bom še uporabljal. Mogoče poskusim še enkrat, mogoče ne, čisto odvisno od razpoloženja. Za zanimivost naj povem, da ko sem zmečkal listka, sem štiri evre napitnine, ki sem jih prejel tekom večera, iz jeze (kamor je šel bik pa naj gre še štrik) razdelil na zmago domačih in remi neke tekme brazilskega prvenstva in… gladko zadel štiri evre in pol. Mogoče pa bom sistem še enkrat preizkusil na evropskem prvenstvu, ki se bo začelo ta teden in če nič drugega, bo marsikatera tekma mogoče bolj zanimiva kot bi bila sicer.

Ne, bližnjice do bogastva ne obstajajo. Mogoče se kdaj komu posreči, da zadane vseh sedem ali manj (odvisno od države) številk na loterijskem listku, mogoče ima kdo res dovolj jajc, da stavi dvesto evrov na en sam listek, toda bližnjic do gromozanskih kupov denarja preprosto ni, kajti v tem primeru tako Športna, kot tudi Loterija Slovenije že dolgo ne bi več delovali.

Lahko noč vam želi

vaš

Volk