Ko boli, pač boli
Komentiraj
Objavil/a Alex van der Volk 6.03.2008 ob 13:29 ob 13:29 pod Šnopčki za dušo
Kako v pol ure zapraviti štiriinsedemdeset evrov in zakaj se Slovenci prav kmalu ne bodo več smejali z odprtimi usti
Bolečina. Ena najhujših stvari, ki lahko doletijo povprečnega človeka. In čeprav je splošno znano, da je notranja bolečina veliko hujša od fizične1, nam to nič ne pomaga, ko začne boleti. Ko začne boleti zob je pa sploh hudo. Takrat veš, da lahko vzameš tableto proti bolečinam, ampak da se slej ko prej ne boš mogel izmakniti tistemu najhujšemu – obisku zobozdravnika.
Teh »zamaskiranih mučiteljev«, ki z jeklenim svedrom veselo šarijo po zobeh in jih tvoje trpljenje večinoma ne gane, sam nisem nikoli maral. V oddaljenih spominih iz mojega otroštva se celo spominjam, kako sem enkrat zbežal s stola in ordinacije ter se nato, vse dokler mi niso dali injekcije, drl na vse grlo in je bila pozneje moja mami presneto jezna name. V osnovni šoli pa sem prišel v roke pravi mučiteljici, ki se z vrtanjem ni ustavila niti za pet sekund in me je navdala z odporom do »belih ambulant« za vse večne čase. Ampak, ker brez sladkorja človek ne more živeti, bakterije pa ravno tako nikoli ne mirujejo, mi je v naslednjih devetih letih en zob skoraj popolnoma razpadel, na vseh drugih pa so se pojavile grde črne luknjice, ki so ob vsakem dotiku prevroče ali premrzle hrane bolele kot satan. Kaj zdaj? Hja, k zobozdravniku vendar, ni važno koliko mi smrdi. Seveda pa stvar ni bila tako preprosta in kaj kmalu sem odkril, da se je, medtem ko sem svoje zobovje veselo ignoriral, v slovenskem zobozdravstvenem sistemu marsikaj spremenilo. Le kako naj bi si drugače razlagal dejstvo, da so se me vse ordinacije dobesedno otepale kot hudič križa in mi svetovale naj si poiščem drugega zobozdravnika, saj bom pri njih čakal par let. Lepa reč, kaj pa dejstvo, da mene zobje bolijo že zdaj? Na to bi pač moral misliti nekaj let nazaj. Moja rešitev se je skrivala v samoplačniških ordinacijah in v borih treh mesecih mi je dr. Slavko Horvat naredil več kot deset kvalitetnih belih zalivk in popravil razpadajoči kočnik. Dejstvo, da sem za vsako zalivko plačal osem tisoč tolarjev, za popravilo kočnika pa kar štiriindvajset, me ni pretirano motilo, saj sem lahko po dolgem času jedel kar se mi je zljubilo, brez strahu, da me bo zaskelelo v kakšnem zobu. In tako sem na biserčke2 v ustih kaj kmalu pozabil.
Vse do včeraj, ko me je začel popoldne boleti desni spodnji kočnik. Ni bila klasična ostra bolečina, kakršna ponavadi spremlja zobobol in tudi neznosna ni bila, vendar sem čutil, da je sklenina še enkrat več prebita in da je hudič vzel šalo. Potrebno bo iti k zobozdravniku… Danes dopoldne ni bilo celo jutro z menoj čisto nič. Bolj kot sem šaril po blogu, da bi se spravil h kakšnemu delu, manj mi je šlo. In bolj kot sem odlašal z odhodom proti prvi ordinaciji, ki bi mi prišla nasproti, bolj se je topa bolečina stopnjevala. Na koncu sem le zbral dovolj poguma in potrkal na vrata dr. Antona Metličiča: Dober dan, zob me boli, bi mi mogoče lahko pomagali?
Seveda bi lahko, vendar bom moral plačati. V primeru da ne želim, me bodo vpisali v čakalno knjigo in bom prišel na vrsto, ko bom pač prišel na vrsto. Lepa reč, torej se plačilu dejansko ne morem izogniti… Seveda sem pristal na to, da bom plačal, se ulegel na tako osovraženi stol in zaprl oči. Naslednja stvar, ki je sledila, je bilo dolgo predavanje, zakaj moram kaditi in če se sploh zavedam, kako zelo to škodi. Kot da to ne bi bilo dovolj, se je nadaljevalo s tem, da očitno ne poznam zobne nitke. Počasi, dohtar, če bi vi imeli takšen tempo življenja kot ga imam jaz, ne vem ali bi imeli voljo s tistim laksom iskati tujke med zobmi. No, nato je le končal in se posvetil mojemu zobovju, kjer je odkril kar nekaj lepih kariesov in mi po desetih minutah neumornega vrtanja3 v dva kočnika zatlačil gips. A to pač ni plomba, to je gips, če želim plombe, jih bom ravno tako moral plačati. Ja, okej, jih pač bom, ampak me boste dali v čakalno knjigo, ko mi jih boste naredili, da ne bom spet zapravil tisoč evrov za popravilo vseh zob? Ja, seveda, saj sem v bistvu že vpisan, vendar bom moral potrpeti. Tako sem odšel iz ordinacije z zobom, ki je zaradi vrtanja bolel še bolj kot prej in napotnico za rentgen, saj bo zdravnik le prek slike lahko ugotovil v kakšnem stanju dejansko so moji zobje. Seveda pa je jasno kot beli dan, da tudi rentgen ni zastonj, tako da se je bilanca celotnega dne ustavila pri štiriinsedemdesetih evrih!
Meni tega denarja ni bilo pretirano težko dati. Ne, ko boli pač boli in ker v preteklosti nisem mislil na svoje zobe, oz. sem se šel luksuz v samoplačniški ordinaciji, mi zdaj ni bilo tako zelo težko plačati še te vsote. Kaj pa nekdo drug, ki nima redne službe, nima dokaj dobrih dohodkov4, nima zavarovanja? Zanje očitno ni nikomur mar, naj si izpulijo zob in z njim ne bodo imeli nikoli več nikakršnih problemov. Ja, očitno bo prav kmalu tako, kot je napovedal Nedeljski dnevnik in sicer, da se bo finančno osebno stanje človeka prav kmalu videlo že po nasmehu.
- sam pa lahko temu le prikimam [nazaj gor]
- ki sicer res niso biseri, pač pa bolj vampirske domine, saj sem se v osnovni šoli po treh letih dejansko naveličal nošnje zobnega aparata [nazaj gor]
- resnično mi ni jasno, zakaj ne morejo dati pacientu vsako minuto vsaj nekaj sekund pavze [nazaj gor]
- kar moji še vedno so, čeprav je potrebno vzeti v zakup, da zanje delam tudi takrat, ko vsi drugi počivajo [nazaj gor]
Brrrr… zobarji… nočna mora! Sem vse nekako prenašala, dokler me ni skenslala moja otroška zdravnica in sem pristala v študentski ambulanti - dvakrat, obakrat z zbrušenim JEZIKOM!
BTW… vidim, da si vnesel malo pomladnega vzdušja na svoj blog… sem že mislila, da sem na napačni strani, ampak je “cute” ;)
Jap, moj kolega je dal za popravilo enega zoba (res, da ga je zobozdravnik komajda rešil pred eliminacijo) celih 350€! Seveda spada sem not rentgen, 4 obiski pri dotičnem zobarju, pucanje zobnih kanalov, plomba, neka keramična prevleka itd … ampak vseeno … 350€ za en zob?! Na srečo pa sama še nimam nobenih bolečin, tako da lahko (ne)mirno čakam, da pridem na vrsto (18.4 je d-day :D) za (brezplačni) mučilni stolček. :)
Jaz grem jutri in sem na sociali. Hvalabogu. Me pa ni bilo nikoli strah, čeprav je moj zobar sovražnik protibolečinskih in vse, razen puljenja, dela na živo. Se da potrpet.
Hja saj zgleda, da so nam v OŠ vsem priskutili zobarje… Hvala bogu pa sem sedaj naletela na enega ok (brezplačnega), kjer nikoli ne čakam, če me boli. Ampak res nikoli (ok… a pol ure šteje?). Tako da ostajam, dokler ne gre v pokoj (upam, da še ne tako kmalu)….
Jaz si niti upam ne zračunati, koliko sem dal v zadnjih dveh, treh letih. Mora biti okoli tisoč evrov. Pa sem šel čez vse čakalne knjige ipd. No, je pa res, da sem bil podoben pacient kot ti prej, če ne še hujši, zdaj pa imam bolj kot ne zrihtano. :)
Na srečo nimam problemov z zobmi. Sem jih imel a sedaj imam že mir 1 leto, upam da ga bom imel še naprej. :)
Huh… spomin na takšno mučenje mi seže tja v otroška leta. Kakšna injekcija, kakšna pavza med vrtanjem, kaj je sploh vrtnje? 40 let nazaj so samo pulili, to je vse, kar so znali. Grozni spomini. Se pa bojim, da smo na poti Američanov; ko sem gledala film M. Moora Sicko, se nisem mogla znebiti občutka, da so naše zdravstvene zavarovalnice in država pa vsa birokracija na najlepši poti, da se tudi nam to zgodi. Lepo si pomladil vizuelni videz bloga, Volkec.. ko bi še mene lahko hehe ;)))
ojla, volk!! long time no see….ampak na tvoj blog se moram malo oglasit… meni se zdaj zdi obisk pri zobozdravnici hec….pred sedanjo je bil obisk le-te pa nočna mora….že ko sem se samo vsedla na stol, so mi po obrazu tekle solze…čeprav ženska, je bila neusmiljena!!! in ko sem končno zbrala pogum in se prestavila, so se mi ob prvem obisku solze kar same ulile po obrazu…nakar je sledil dolg pogovor in sedaj?? Prav z lahkoto grem!! Po moje je vse odvisno od samega zdravnika…. upam pa, da ti ne boš imel preveč težav z naslednjimi obiski, hehhehhe….. pozdrav volkulji in malemu volkecu!! tebi pa objemček…
aja…in tvoj blog…nov izgled je prav čeden…
Mene se šolska zobozdravnica še vedno spominja in vsakič me vpraša: se nas ti še vedno tako zelo bojiš? :lol: Jap, se, in če ni sila, ne grem na obisk, ko pa grem, zahtevam injekcijo preden se sploh na stol usedem :) Nikjer nisem niti vpisana na čakalno listo, v zadnje sem bila lani poleti, pa mi je samo dve plombi zamenjala, tako da nimam pojma kaj se dogaja v mojem zobovju.
Sem pa od zadnjega obiska se naučila uporabljati zobno nitko, čeprav ne vsak dan, ampak bolj ko se zmislim. Verjemi, s krtačko misliš, da so zobje čisti, ampak z nitko pridejo ven še marsikatera presenečenja! :lol:
Aja pa šolska zdravnica me je lani po opravljenem delu nagnala in rekla naj se več ne prikažem, ampak sama menim, da če bom dovolj vztrajna, me naslednjič tudi sprejme, sicer grem pač samoplačniško - 2 leti čakalna doba (če te sploh kje vpišejo) se mi zdi pa le malo preveč.
@Chiara: O mater, da bi mi s svedrom kdo podrsal po jeziku jaz, hvala bogu, nisem še doživel in upam, da tudi ne bom, ker potem res ne vem, če bi si upal še kdaj prestopiti prag ambulante. Me veseli, da ti je nova tema všeč. Bo kar ostala, o razlogih pa tekom današnjega dne ;)
@Lejč: Jaz sem dal par let nazaj, takrat ko sta mi zgornja modrostna zoba silila proti sinusom, za dve operaciji dvakrat po dvesto evrov. V naslednjem življenju hočem biti zobozdravnik brez koncesije :mrgreen:
@Nataša: Srečna ti, veš da ti resnično malo zavidam? Meni bo ostalo samo čakanje… :(
@Tamara: Zveni skoraj neverjetno, verjemi da imaš res srečo. Mimogrede, bi me lahko priporočila? :D
@Buba Švabe: Kaj si pa rihtal, če ni skrivnost?
@Wolfblaz: Počakaj, življenje je še dolgo, čeprav ti želim še naprej čimmanj problemov
@Teta Mici: Mater, ob tem komentarju se mi je pa povesila ustnica skoraj vse do tipkovnice. Niso zdravili zob? Kaj pa ko jih je zmanjkalo? Pa še nekaj, teta Mici, izgled je zadnje kar šteje pri človeku, vsak je lep in mlad točno toliko kot se počuti in nič več in nič manj. Pa hvala za pohvale, sem res vesel, da vam je všeč ta Sončen dan, made by Pi.Roman
@Mamica: Lepo da si se oglasila po dolgem času, sem se večkrat spomnil nate. In ja, lepo povedano, vsak zdravnik bi moral biti vsaj malo psihologa. Zobozdravnik pa še prav posebej, ker je dokazano, da se ljudje bolj bojijo vrtanja kot kateregakoli drugega operativnega posega. Pa hvala za pohvale ;)
@Vetrnica: Izkušnje s tem, da me niso hoteli niti vpisovati v čakalane knjige, oz. so me skoraj dobesedno nagnali, imam tudi jaz in tudi zato sem se zobozdravnikom toliko časa izmikal. Ampak kot pravim v naslovu - ko boli, pač boli. Se pa jaz spomnim zobozdravnice na OŠ Kozara. Brrrrr……
Jaz sem kar malo žalostna, ker vsakič, ko končno najdem OK zobarco (OŠ) ali zobarja (SŠ), vedno grejo stran.
Bala se jih nisem nikoli. Danes se smejem prijateljem, ki za bogo plombo rabijo injekcijo. Pravijo, da se uležeš nazaj in ne čutiš nič. Mene ravno to straši: da ne čutim nič! Ja, boli, ko se s svedrom dotaknejo živca, ampak to preprečuje, da bi mi na mrtvo rili tam, po živcu!
Se odpravljam čistit zobni kamen. Pravijo, da stane 70€. Leta 2004, ko sem ga nazadnje čistila, je bil 4.000 SIT… Auch!
Aja, pa še to: ravno sem hotela spreminjat predlogo bloga, in začet post s tem:
“Volku je njegova predloga všeč že toliko časa, in je očitno ne bi hotel menjat, jaz pa imam obratno težavo: preveč jih je takih, ki so mi všeč, in zato hočem kar naprej menjat…”
In evo tebe z novo predlogo… Lepa, vedra, svetla. Super!
@Sovica Oka: Koliko stane čiščenje zobnega kamna!!?? 70 evrov!? Saj vendar ne misliš pri Maffiju? Ker nazadnje ko sem bil pri njem, sem tudi jaz plačal “le” štiri tisoč tolarjev. O bolečini pa… hja, nekateri ljudje jo pač težje in nekateri lažje prenašajo, še vedno pa je ravno bolečina tisti prvi in najbolj očiten znak, da je nekaj močno narobe. Pa hvala za pohvale, ta tema mi je bila všeč vse odkar jo je Roman spravil skupaj, odkar sem včeraj nekoliko prenovil še widgete pa mi je resnično super. Na tvojem blogu pa že dolgo nisem bil, te berem v miru prek google readerja med malico v službi
Jaz? Vsega boga. :P Kar dosti plomb je blo za nardit ali zamenjat, pa nekaj prevlek. Saj sem še malo plačal vse skupaj. Tak pač mamo, če leta in leta ne hodmo k zobarju. :(
Kar se pa teme tiče, sem pa jaz verjetno edini, ki mi ni preveč všeč. Verjetno zato, ker jo ima zdaj že vsak drugi blog. :P
ko sem se poročila na goriško, sem hotela imet tudi zobarja blizu novega doma… in so me čakalne dobe vrgle na rit… zato se še vedno vozim k zobarci v rojstni kraj (okoli 25 km proč)… za čiščenje kamna sem dala okoli 30 eurov! In ja, zobna nitka je mus!!! Zdi se mi prav, da ti je zobar to povedal. A veš, da te nekateri pošljejo k zobnim higienikom na nekakšen tečaj pravilnega čiščenja zob?
@Buba Švabe: Kot kaže, si, podobno kot jaz, plačeval za pretekle grehe, kaj? Hja, na zobe je pač potrebno paziti, tu ni kaj, ker slej ko prej pride vsak na vrsto. In tudi zato Volkcu kar naprej trobim naj si umiva zobe in naj pazi nanje. Aja, zakaj sem zamenjal temo pa bom povedal prav kmalu
@Akvarij: No, petindvajset kilometrov vseeno ni neka tako huda razdalja, da se tega ne bi dalo zdržati, kajne? O zobni niti pa sem hotel reči, da zjutraj ko pridem iz nočne prav zares nimam volje vleči še tistega laksa skozi luknjice med zobmi in to bi se dalo povedati tudi malo bolj obzirno. Mimogrede, kaj je to za en higienik, ker mislim, da bom prav v kratkem potreboval enega pa da ne bom šel ravno k najdražjemu
bom vprašala, kateri higienik je…