Vzpon, vrh in propad Siol foruma
Komentiraj
Objavil/a Alex van der Volk 21.2. 2008 ob 07:16 pod (Po)nočna filozofiranja, Šnopčki za dušo
Dobro jutro, Slovenija
Tudi tretjo nočno sem preživel. Lepo, kajti to pomeni, da je ostala samo še ena in ker se zadnje nočne sploh ne šteje za nočno, teoretično nimam več nočnih. Heh, pravkar sem se spomnil ene zabavne anekdote, ko me je nekoč ob osmih zvečer neka stalna stranka vprašala, koliko nočnih še imam. Malo sem zamižal in odgovoril, da sem pravkar prišel v nocojšnjo, kar pomeni, da je ne morem več šteti. Ker je torej ne morem šteti, sem v bistvu že v predzadnji, zadnje pa itak ne štejem, tako da sem teoretično že končal in bi lahko šel domov, v praksi pa bom vseeno preživel na črpalki to in še dve nočni. Hja, razlika med teorijo in prakso je včasih resnično občutna, kajne?
Noč ni bila nič posebnega, saj je dela spet bilo bolj malo, ravno tako ni bilo preveč mraz, saj so oblaki še vedno prekrivali veliko večino neba, dejstvo, da sem zaradi njih zamudil še en lunin mrk pa je tudi bolj zanemarljivo kot ne. In verjemite mi na besedo, da veliko raje spustim en nepomemben mrk in imam občutno toplejšo noč, kot da bi ga lahko opazoval in zraven zmrzoval. Kot da to toplo nočno vreme samo po sebi ni dovolj dobra novica, se je včeraj izkazalo, da je bil za mojo izsušeno nosno sluznico dejansko kriv le preveč suh zrak v stanovanju in z mojim prehladom na koncu ne bo nič. A dobrih stvari včeraj kar ni hotelo biti konec, saj sem v globinah interneta naletel na stvar, ki me je tako razveselila, da lahko to veselje mirno enačim z radostjo ostarelega človeka, ki je na podstrešju pravkar naletel na najbolj priljubljeno igračo svojega otroštva.
Marsikdo od mojih stalnih bralcev že ve, da se je moje »sodelovanje«1 s Siolom začelo z dnem, ko se je na njegov »zastarel« forum registriral »internetni brezdomec« in si nadel vzdevek Sanchez71. Če se ne motim, je bila jesen, leta 2002 in registriral sem se na precej pusto spletno mesto, ki je sicer živelo, kaj preveč zanimivega pa na njem vseeno ni bilo. Po začetnem prilagajanju sem opazil, kaj vse bi se dalo narediti iz njega, zavihal rokave in forum je kaj kmalu dejansko zaživel v polnem sijaju … Seveda bi bilo drzno trditi, da je bila prav vse moja zasluga, saj se je število članov z razmahom širokopasovne povezave vsak dan širilo, to pa je bil tudi čas, ko so bili forumi v Sloveniji na svojem vrhuncu, vendar je bilo mojega vzdevka povsod polno. Nekaterim delom foruma sem se sicer izogibal, saj se je nanašal na področja na katera se nisem spoznal2, toda zato sem bil toliko bolj dejaven na drugih koncih in forumaši smo začeli počasi ustvarjati pravo malo internetno družinico. Prihajali so novi člani, nekaj starih je sicer odšlo, a skupnost je bila vedno znova voljna sprejeti vsakogar, ki je to hotel. In bili smo dobra in prijazna skupnost. Skladno s prihodom člana z vzdevkom Monster in slovesom »šefeta« Grica, se je to virtualno druženje preselilo na novo raven, oziroma na srečanja v živo, ki smo jih poimenovali Siol REunioni. A vse skupaj je bilo preveč lepo, da bi lahko trajalo in živo se spominjam začetka propada, oz. posta ne preveč vidnega člana, ki je nekoč jezno zapisal: »Koliko postov moram jaz še nabiti, da me boste začeli jemati resno?« Ura je bila okoli treh zjutraj in poleg mene sta na forumu »dežurala« še Smaug in Madbringer. V istem trenutku, ko smo zagledali post, je prišlo do neke paranormalne povezave med vsemi tremi in skupaj smo članu pokazali, da zakaj neki bi bil resen, ko pa je tako zabavno, če smo lahko neresni. Niti pod razno se nismo zavedali, da smo v tistem trenutku porinili v prepad avtomobil brez zavor.
Od takrat naprej je do sedaj prijazni forum začel drseti navzdol. Zgoraj omenjeni jezni član je takorekoč čez noč postal neka »glava« foruma, ki je dobesedno odločala čisto o vsem in v borih nekaj mesecih se je forum spremenil v spletno mesto, kjer je bilo moderno biti čimbolj trapast, zatežen in imeti čimveč skupnih postov? Kakšnih? Trapastih, zateženih in čimbolj nesramnih, a predvsem je bilo važno, da jih je bilo čimveč. Skoraj istočasno so se pričeli tudi prepiri prepiri (kako tipično slovensko), saj je uredništvo dokončno sklenilo, da lahko postanejo moderatorji foruma tudi ljudje, ki niso zaposleni na Siolu, to pa je za sabo potegnilo plaz, ki ga nihče več ni mogel ustaviti… Ko je bila kriza foruma na vrhuncu in se je dobesedno čutilo, da smo počasi naveličani drug drugega in vedno istih internih fint, se je zgodila tudi največja kriza mojega življenja in eden najbolj kontroverznih članov foruma je nekega dne enostavno odšel.
Po pričevanju nekaterih, gre s forumom samo še navzdol. Sicer z občasnim brcanjem še kaže nekaj znakov življenja, a tako velika, močna in predvsem prijetna spletna skupnost najbrž ne bo nikoli več. Lahko bi sicer začel z naštevanjem kdo vse je bil kriv za to in prej ko slej bi se ustavil tudi pri sebi. Sicer sem naredil za forum ogromno dobrega, vendar tudi slabe stvari niso zaostajale. En sam človek pa ni mogel rešiti propada, ki so ga zakuhali drugi, še posebej zato, ker na forumu ni bilo opaziti interesa po čem takšnem, hkrati pa je to bil čas, ko je bil (sicer zaradi povsem drugih stvari) odhod najpametnejše kar sem lahko naredil. No, forum je na koncu šel svojo pot in pozabil name, jaz sem pozabil nanj, nick Sanchez71 je umrl, rodil pa se je Alex van der Volk, katerega potencial so najprej prepoznali pri Izklop.com, nato pa se je z njim srečala še skoraj celotna blogosfera.
Mi je bilo kdaj žal, da sem odšel in pustil vnemar ure in ure dela pred računalnikom? Ne, ni mi bilo žal, a občasno sem z občasno grenkobo pomislil na vsa izgubljena »Sanchova jutranja filozofiranja« ((tema v podforumu »Ostalo«, ki je dejansko bila prvi Siolov blog)), vse potopise s tekem, vse teme in debate. In žal mi je bilo, da je toliko dela izpuhtelo v zrak. A v internetnem svetu se včasih zgodi čudež in včeraj mi je spletna stran web.archive.org prinesla nazaj eno najljubših nogometnih reportaž, Rolanje po Mariboru3 .
Siolovega foruma danes ne morem več soditi. Enostavno ne zahajam več tja, prav tako pa nimam nobene želje po tem. Bil sem tam, dokler sem pač bil in ponosen sem, da sem bil član ene največjih slovenskih internetnih skupnosti. Spletne skupnosti se ustvarijo, živijo, dosežejo vrh in umrejo. Takšna je pač njihova usoda in ni portala ali foruma, ki bi bil varen pred njo.
Zdaj pa prosim nekoliko zamižite, vzemite pet minut časa in razmislite ali se kaj takšnega zgodi Siolovemu Blogosu. Bi si upali zatrditi, da je varen pred propadom?
Lep dan vam želi
vaš
Volk
Blogos kot internetna skupnost je itak problematična. Če se že ne bomo skregali, konec koncev je enkrat že bilo na meji, da se bomo poklali, jaz se zato raje sploh nisem oglašal (znam biti toliko zajeban, da bi lahko dejansko vse pokvaril, hehe), bo pa počasi zamrl. Obstaja nas sicer kakšnih 30, ki pišemo v redu, ki furamo svoj stil in Blogos pravzaprav držimo pokonci.
Ampak v resnici ga drži pokoci tudi tistih 1000, ki pišejo zanič, ki nabijajo, ki delajo samo zato, ker je trenutno in. Ampak oni se bodo naveličali.
K sreči je blog razmeroma neodvisen od platforme, na kateri gostuje, forum pa lahko edino propade. Zato je propadel Sanchez71. Alex van der Volk pa ne bo propadel.
No, prav popolnoma večno ni menda nič na tem svetu. Lahko pa traja dolgo časa. Pogosto mi je ravno glede blogosa padlo na pamet, da bi takšni (30?), ki vsake toliko izbacijo izčrpen post o ničvrednosti pisanja in razmišljanja večine (1000?) poskušali namesto tega pogruntati kaj novega in svežega, kar bi definitivno bolj podaljšalo njegovo življenje!
Res je, da forumi propadajo ali pa drastično začnejo izgubljeti na kvaliteti, ko se poslovijo glavni akterji.
Lep primer tega je bicikel.com, ki je s Chefovim odhodom oz. neudejstvovanjem izgubil zanimivost za 50 %.
JHe pač tako, da si ljudje povejo, kar si imajo za povedati in potem je nesmiselno še vztrajati skupaj, ker se vse teme in debate začnejo nehote ponavljati.
No sančo, zdi se mi, da si mogoče pripisuješ malo preveč pomembnosti na forumu. Sej ne rečem, prispeval si dosti, samo kaj, ko si za sabo podrl mostove… Mislim da veš o čem govorim.
Propad pa se je začel z Davorjem in Hodžem, ker sta forum v zelo kratkem času spremenila v smetišče, administratorji pa so sedeli križem rok.
LP Luka2k
@Chef: Tudi jaz sem takrat bil več ali manj tiho, le enkrat se nisem mogel premagati in sem vrgel eno provokacijo ter nato celo premišljeval, da bi pustil vse skupaj, a so me drugi dejavniki le prepričali, da mi tega ne bo potrebno narediti. Je pač tipično slovensko, da se imamo najprej dobro, nato pa se začnemo prepirati. Tako v resničnem kot v virtualnem življenju.
@Dare: Verjamem da Chef ni mislil tebe osebno. Lep primer njegove trditve je Delov blogerski portal, kjer je pet ali šest ljudi držalo vse skupaj pokonci… Danes smo skoraj vsi na Blogosu, ker portal pač ni poskrbel za nas, oz. za kup spama, tudi.ti pa zamira vsak dan bolj
@Todi: In posledično pride do naveličanosti in ko se to zgodi, ko ni več izzivov, gre stvar samo navzdol, začnejo se prepiri, glavni akterji odidejo in stvar samo še stagnira. In tako je zamrlo ogromno forumov, med drugim tudi Mobiusux, čeprav se le-ta baje pobira nazaj na noge. Zanimivo, nisem vedel, da je Chef operiral na Biciklu
@Cyco: Saj sem lepo rekel, da zagotovo ni vse samo moja zasluga. To bi bilo preveč predrzno, ampak poskusi se spomniti koliko truda, živcev in vsega sem jaz vlagal v forum, sveto prepričan da bo trajal večno. Hja, malo preveč naiven sem bil, zato pa je nato sledilo takšno razočaranje. Brez pomoči Monstra, Michelinka in še kupa drugih pa skupnost seveda ne bi nikoli tako zaživela kot je in nikoli se ne bi odvilo toliko dobrih žurov, ki se jih bom vedno znova spominjal. Žal tvojega namiga, da sem prispeval veliko, a za seboj podrl vse mostove nisem razumel, kaj si hotel povedati s tem? Ne bom užaljen, kar povej, konec koncev bi skorajda lahko zatrdil, da Sancho in Alex nista ista oseba :p O imenih pa ne bi operiral, ker kar se mene tiče, gre ogromen (mogoče celo levji) delež krivde tudi na račun uredništva…
@dare: Mogoče sem res krivičen in s številko 30 pretiravam. Konec koncev se pa tudi močno zadržujem, da v svojem blogu ne bi pisal o blogerski sceni, ampak raje tisto, kar zanima širše bralstvo. Tej populaciji je namreč vseeno, kaj se gremo mi med seboj.
@todi: Mi gre na jok, ker forum zamira, ampak tam mi enostavno ni bilo več za vzdržat. Včeraj sem malo vrgel kost, a kaj, ko je folk spet zapadel v klasično forumsko pizduliranje kdo je bolj pameten od koga. Pri vsem tem nihče ne razume, kdaj gre za zajebancijo in kdaj gre za resne zadeve. Upam, da se bicikel.com spet dvigne, bom poskusil malo več delat na tem, ampak za forum mi je jasno, da je preživela oblika komunikacije. Zdaj se tam meni le še nekaj mulcev in nekaj provokatorjev wannabe, ki pa ne zmorejo dvignit zadeve.
Se strinjam s Todijem -forumi drastično začnejo izgubljati na kvaliteti, ko se poslovijo glavni akterji. Zakaj pa se poslovijo? PO mojih opažanjih zaradi tega, ker se uredništvo oz. admini prepozno zavejo problema, “stare” uporabnike pa dobesedno dajo na ignor.
Glede žurov se strinjam s tabo. To so bile žurke, ki jih bo res težko preseči. Sami krasni ljudje na kupu, ki smo bili (glede na številčnost in različnost) neverjetno kompatibilni. Kar se tiče mostov… Sančo je bil cela drama queen in glede na to kolikokrat se je poslovil iz foruma in se spet pojavil, si je ustvaril podobo ‘attention whore’. Upoštevaj še pranje umazanega perila ob zaključku neke zveze, ki definitivno ni spadalo v javnost.
Meni je pa fascinantno, koliko imate povedati glede teh forumov. Za mene je forum pač forum, nič posebnega. V originalu medij za izmenjavo bolj ali manj koristnih objektivnih informacij in subjektivnih mnenj, ki pa so ga horde zdolgočasenih brezdelnežev sprevrgle v medij za brezpredmetno čvekanje a la irc, spammanje vsepovprek in osebna obračunavanja v stilu kdo ima daljšega, skratka so ga požrle kot uničujoči roji afriških kobilic.
Buba, zelo podobno se zdaj dogaja na slovenski blogosferi (no, eden prvih bumov je bil pred kakšnim mesecem in pol, vsekakor pa ni bil zadnji). V tem primeru (relacija forum vs. blog) se je spremenila samo neka oblika sporočanja, vezi med sodelujočimi pa so zelo podobne. Psi lajajo, karavana gre naprej.
Ja, z blogi se dogaja isto. Samo da blogi ne morejo propasti, ker je sak blog zaključena enota, forum pa lahko deluje izključno kot skupnost.
Chef, tudi omenjeni forum ni propadel, pač garnitura se menja in aktivnost se nadaljuje. V takšni ali drugačni obliki.
Lahko vprašam kaj mora vtipkati na web archive, da prideš na tvojo temo Rolanje po Mariboru? Hvala
M, objave nisi našel, ker je še ni bilo. No, je pa zdaj