Iz volkovega b(r)loga

Dobro jutro, Slovenija

Kako smo kaj? Hm, večina najbrž ne najboljše, saj ste se zbudili v mokro jutro in čisto nič ne kaže na to, da se bo kmalu razjasnilo, kar pomeni, da bo dan za vas bolj turoben in zaspan, ampak verjemite mi, da se jaz v tem trenutku čisto nič ne pritožujem. Pravkar sem sicer tako široko zazehal, da bi se pred menoj skril vsak nilski konj, ampak to je zanemarljiv podatek, če gledam nanj s stališča človeka, ki se pravkar odpravlja spat. Vendar pa takšno vreme kot smo mu priča v zadnjih dneh, tudi name ne vpliva najboljše in tako kot veliko ostalih ljudi, sem ob pomanjkanju sončnih žarkov (ki so, kot vemo, vir življenja) tečen in razdražljiv. A z eno poglavitno razliko, ki me loči od večine drugih ljudi…

Vedno znova sem bil razočaran ob dejstvu, kako zelo konfliktna bitja smo ljudje. Resno mislim. Ne vem odkod nam ideja, da smo visoko razvita bitja, ko pa se v navalu čustev s takšno lahkoto prepustimo emocijam, ki niso nujno pozitivne, vse skupaj pa včasih pripelje do prave male katastrofe. (Bivši/bivša) partner/ica te gnjavi, v gostilni si izzvan, nekdo se z avtom zabije vate, stranka te z vidnim užitkom provocira… Mali milijon je stvari, ki lahko pripeljejo do konflikta in le od tebe je odvisno ali se boš vanj spustil ali ne. Le-ta lahko pomeni zmago zate, po Murphyju pa prej za nasprotnika. Zakaj se torej spuščati v konflikt in trositi slabo energijo naokoli, ko pa na tem svetu ni situacije, ki se je ne bi dalo razrešiti v prid vsem vpletenim?

Nikoli nisem razumel, niti hotel razumeti, zakaj se ljudje prepirajo. Ja, sto ljudi, sto čudi in če v neugodni situaciji trčita skupaj energiji, ki si nasprotujeta, je tudi konflikt neizbežen, razen če ni ena od oseb podvržena izogibanju le-teh. Ampak ali je izogibanje pozitivno ali negativno? Večina (predvsem moške populacije) bi najbrž odgovorila, da je to negativno, saj se bo vsak pravi moški znal ne samo spreti, pač pa tudi stepsti, če se mu bo to zazdelo potrebno. Toda sam vedno znova trdim, da je izogibanje konfliktom prej pozitivna kot negativna stvar.

Pa poglejmo zgoraj naštete primere. Mislim da se nikoli v življenju nisem toliko prepiral z Lisico, kot se ravno zadnje mesece. Najina komunikacija je minimalizirana na puščobne sms-e, s katerimi si sporočava kdo in kdaj bo z malim Volkcem. Prav tako v zadnjem času slišim marsikatero žaljivko in celo zahteve, ob katerih bi se marsikatera mati samohranilka le prijela za glavo, češ – punca, saj vendar ne misliš resno. Toda zakaj bi trošil živce in se prepiral ter netil ogenj, ko pa vem, da bo zaradi tega trpel samo Volkec in nihče drug? Včasih stisnem zobe in sem tiho, saj če se spustim v prepiranje, tega ne bo konec nikoli, vse skupaj pa ne bo pomagalo čisto nikomur, še najmanj meni. Do nestrpnosti poskušam biti strpen in se tolažim s prihodnostjo, ki jo načrtujem… Tudi sam sem bil v preteklosti na takšnih ali drugačnih krajih (tudi v barih) večkrat izzvan. In čisto vedno, ni važno koliko popitih steklenic piva je bilo za mano, sem znal situacijo rešiti vsem v prid. Vročekrvnež se je slej ko prej umiril ali pa si je našel novo žrtev, sam pa nisem dobil ene modrice, obdržal sem vse zobe, prav tako pa nisem nikoli imel opravka s policijo ali celo sodiščem. Pa bi res bilo tako, če bi se spustil na nivo provokatorja in pristal na pretep, iz katerega najverjetneje ne bi odnesel cele kože? V življenju sem bil udeležen v dva trka. Prvič se je v križišču vame zaletel kombi, drugič sem se jaz s svojim Seat Leonom »naslonil« na odbijač drugega osebnega avta. A zakaj neki bi stala sredi ceste in se prepirala kdo je kriv in kdo ni ter gledala nekoliko škodoželjne obraze ljudi, ki se peljejo mimo, če pa lahko v roku nekaj minut izpolniva evropsko poročilo in se odpeljeva naprej, vesela da se je vse skupaj končalo le z zvito pločevino? Tako sem prvič skomignil z rameni, potolažil priletnega možakarja, da mu popolnoma verjamem, da tega ni naredil namerno in naj se ne sekira, v drugo pa v hipu umiril nasršenega (in po začetnem obnašanju sodeč tudi precej agresivnega) moškega, češ da se dobro zavedam, da je krivda povsem moja in naj ohrani mirno kri, saj bova tako najbolje prišla skozi… Rezultat? Na mestu trka nisem bil nikoli več kot pet minut, kaj šele, da bi morala na kraj prihiteti policija. Koliko žaljivk in ostalih grobih besed sem že slišal v enajstih letih odkar sem zaposlen na Petrolu… Nemogoče jih je prešteti. Poleg tega pa sem bil neštetokrat žrtev groženj s fizičnim nasiljem in tistim znamenitim (edinstvenim) stavkom: »Jaz imam veze na vaši upravi, tako da pazi kaj delaš in kaj rečeš, fantina.« Ja, na vse to bi lahko odreagiral burno, kot to počnejo nekateri, a zakaj bi? Žaljivke mi gredo skozi eno uho noter, skozi drugo ven (čeprav včasih kakšna boli tudi dlje časa), ob grožnjah se naredim gluhega, ob izsiljevanju pa ironičen nasmešek ponavadi naredi čudeže. Bi se ob spuščanju v konflikt dejansko izvlekel tako dobro? Vidite, tako preprosto je vse skupaj!

Večkrat sem sicer slišal, da sem reva, ker si ne upam postaviti se zase. Prav, torej naj bo tako, naj si ti, ki to trdijo mislijo svoje, jaz pa si bom svoje, zakaj bi se spuščal v konflikt z njimi? Toda za razliko od marsikoga drugega sem živ in zdrav in svoje energije ne uničujem z idiotskim prepiranjem ali nesmiselnim pretepanjem. Seveda bi bila čista laž, če bi zatrdil, da se sam ne znam spreti. Ja pa kaj še, tudi jaz sem človek, tako kot vsak drug in če bom čutil, da se mi je zgodila krivica, se bom tudi sam spustil v konflikt, ki bo mogoče pripeljal tudi do fizičnega obračuna, a še zdaleč se mi ne ljubi načenjati svojega zdravja zaradi vsake malenkosti in zaradi vsakega idiota, ki ima pet minut časa.

Zunaj še vedno dežuje in tudi danes bo marsikje v Sloveniji prišlo do marsikaterega konflikta. Včasih je zares potrebna samo majhna iskrica, da se ta sproži. Toda če bo prepir, pretep ali karkoli podobnega grozilo vam, ki ste pravkar prebrali ta prispevek – naredite se gluhe, ali pa odgovorite s prijaznostjo. Ob takšnem vremenu velja varčevati s pozitivno energijo in verjemite, da bo dan veliko lepši kot bi bil sicer.

Lahko noč vam želi

vaš

Volk