31
Komentiraj
Objavil/a Alex van der Volk 15.01.2008 ob 06:43 ob 06:43 pod (Po)nočna filozofiranja, Šnopčki za dušo, Številke
Dobro jutro, Slovenija
Brrr, kakšen pasji mraz je pritisnil, ko so se končno razkadili oblaki, ki so nam čez vikend in dobršen del prejšnjega tedna grenili življenje z dežjem. Tako sem danes po dolgem času prišel domov s pordelimi uhlji in nosom, roke pa tudi niso nek vzor zdrave kože. Ampak že vzorec tiste norveške kreme ponavadi naredi čudeže. Ja, še dobro, da nam za konec tedna spet napovedujejo dež, z vsemi slabimi stvarmi, ki jih to prinaša. A tudi vsa ta voda, ki se je tako neusmiljeno zlivala z neba me v soboto zvečer ni mogla ustaviti, da si ne bi po dolgem času privoščil enega konkretnega izhoda v družbi Volkulje, mojega brata in njegove boljše polovice.
Pa sem star še eno leto več. V nedeljo, ob sedemnajstih in pet minut, je minilo točno enaintrideset let, odkar sem prijokal na ta svet in bil poimenovan po partizanskemu imenu svojega starega ata. In kaj reči ob tej obletnici, ki je zame drugi največji praznik v letu1 in mi že nekaj let predstavlja neke vrste prelomnico, saj šele s praznovanjem rojstnega dne zaključim prejšnje leto in se lotim novega? Čisto nič pametnega mi ne pade na misel. Ne da ne bi imel navdiha za pisanje, ampak dejansko ne vem kaj naj si ob tem mislim. Če se pogledam v ogledalo, vidim na kratko ostriženega in neobritega človeka z globokimi podočnjaki, to je pa tudi vse. In v mislih se mi začne vrteti tista Massinijeva:
Se mi guardo nello specchio,
Con il tempo che é passato,
Sonno solo un po piu ricco,
Piu cattivo e piu invecchiato…
Če se zazrem eno desetletje v preteklost, na prvi pogled ne vidim kakšnih posebnih razlik. Še vedno na trenutke nekoliko naiven in za ta svet veliko predober 2 človek, s poudarjenim smislom za pravičnost. V teh desetih letih mi življenje ni prizanašalo in včasih se vprašam kako sem vse to zdržal. Kako sem se prebil skozi vse viharje in pasti, da sem prišel do tega trenutka? Odkod sem v najtežjih trenutkih osame, ko sem iz obupa delal stvari, ki si jih dandanes niti zamisliti ne morem, sploh pobiral moč?
Danes je moje življenje na trdnih nogah. Ne morem zatrditi, da vem in znam vse. Ne, vsak človek se celo življenje uči in tako se bom tudi jaz. Toda vem veliko več kot sem deset let nazaj. Veliko bolj izostren čut za pravičnost imam in v desetih letih sem spoznal mnogo stvari, čeravno sem za nekatere plačal visoko ceno. Toda stojim in obstajam. Imam svojo majhno družinico, ki sicer res ni družinica v pravem pomenu besede, se bom pa potrudil, da to nekoč postane, imam nekaj zelo dobrih prijateljev in prijateljic, na katere se lahko vedno zanesem, imam streho nad glavo, imam razmeroma dobro službo, imam avto in imam… življenje. Mogoče me ne jemljejo vsi ljudje resno in mogoče so nekateri moji principi za druge težko razumljivi. Ampak to je moje življenje in ne bom se mu odpovedal. Mnogo ljudi verjame vame in tudi sam končno verjamem vase in se imam rad, saj samo tako lahko vračam ljubezen Volkcu in Volkulji.
Ne vem kam me bo v naslednjih desetih letih odpeljalo življenje. Morebiti me odpelje proč od tukaj. V drugo okolje, v drugo službo… Toda zdaj je drugače. Nisem več neizkušen enaindvajsetletnik, ki se je na vrat na nos podal v življenje, čeprav ni vedel, da le-to ni šala, pač pa borba. Za menoj je deset let boja in znal se bom boriti naprej in ostati takšen kot sem. Ker takšnega se imam rad in takšnega me imajo radi ljudje, ki so mi blizu. Zakaj bi se spreminjal zaradi tistih, ki to hočejo? Zato da jim bom všeč? Kaj bi pa imel od tega? Hej, ljudje, ki me imajo radi, me sprejemajo takšnega kot sem. Včasih energičnega, včasih depresivnega, včasih otročjega, včasih pretirano odraslega, včasih jeznega, včasih veselega. To sem jaz. Jaz osebno. Sprejmi me ali pa ne imej opravka z menoj, ampak ne poskušaj me spremeniti, ker se ne bom. Spremenil ali opustil bom kakšno grdo razvado, ampak ne zaradi tebe, pač pa zaradi ljudi, ki jih imam rad in katere z njo včasih nehote prizadenem.
Ne, življenje ni pravljica, hec ali film. Življenje je včasih kruto in neusmiljeno. Toda obstajajo trenutki… Igranje in učenje z Volkcem, večerja in bowling s prijatelji, zbujanje z ljubljeno osebo pod toplo odejo, trenutki pred spanjem po končani nočni, prebiranje mailov hvaležnih ljudi… Toliko jih je, da se jih ne da našteti. In za takšne trenutke se je potrebno boriti in vztrajati še naprej. V takšnih trenutkih se ne zavedaš, da si star enaintrideset let. V takšnih trenutkih si preprosto srečen. Srečen, da si zdrav. Srečen, da si živ. Srečen, da si srečen. In v takšnih trenutkih ne potrebuješ ničesar več.
Slovenija, želim vam lep dan in če kdo od vaših dragih danes praznuje rojstni dan, preživite čimveč časa z njim/njo. Dajte mu/ji občutek, da ga/jo imate radi takšnega/takšno kot je in verjemite mi, da bo tega občutka (tako kot sem ga bil v soboto in nedeljo tudi sam) bolj vesel/a kot kateregakoli materialnega darila.
Lahko noč vam želi
vaš
Volk
Bravo, čestitam :)
Vse najboljše! Na še veliko klikov, objemčkov in šnopčkov!
Vse najboljše in še na mnoga… Bi pa kakšnemu slovenistu predlagal spremembo izrazoslovja, da bi se reklo “danes sem pa 31 let mlad”… ;)
Vse najboljše Volkec!
Alles gut. Ni kaj, si že starina. ;)
saily je pa že čestitala v nedeljo :) sam volkec ni bral komentarjev ;)
Želim ti čimmanj sitnih strank, dolgih in mrzlih noči na šihtu, ogromno sreče, ljubezni in takšnih zapisov kot doslej. Vse najboljše!
Welcome to the club. :D Vse naj naj, pa kakšno kilo v tem letu gor :lol:
O, čestitam in da bi lepo preživel dan,ti želim.
Volk, čestitke za R.D in čestitke za tale odličen prispevek. Vsaka ti čast, da si v težkih trenutkih šel dalje, ne obupal in se sam postavil na noge. To so izjemne stvari! Vidi se ti, da si dalj veliko skozi.Veliko več kot marsikdo drug in tega ti ne more nihče vzeti.
P.s: Ej, pa mi kozorogi smo “najači”. :)
Kongratulejšns. Samo moram pa reči, da ne vidim povezave s tistimi verzi. No, vsaj deluješ ne niti bogat niti žleht! Star pa še jaz nisem pa te šibam za celo dekado. lp
Ja use najblojše. Ne nisem se zmotil. S tem sem mislil blogersko čestitko. Ima kdo idejo za kakšno boljšo besedo?
Ja, kaj naj rečem drugega, kot najlepša hvala čisto vsem. Rojstni dan je bil res kul in mirne duše ga lahko označim kot najlepše praznovanje doslej in četudi ne bi praznoval, bi bil to čudovit vikend. Ja, včasih je potrebno tako zelo malo…
@Strojnik: Hm, pametna ideja, bi bilo za razmisliti ja, ker se dejansko ne počutim prav nič star :)
@Saily: Oja, kar verjemi da jih je in je bil tudi presneto presenečen nad tvojim spominom, samo odgovoriti pa le ni imel časa ;)
@Človek: Pobožne želje :D
@Neprebujeni: Zajebani, ampak najjači ;)
@Dare: Ja, mislil sem bolj začeten verz, ko se gleda v ogledalo in na prvi pogled ne opazi neke razlike
@Homerun: To pa je izvirno, ni kaj. Bravo!
Tudi z moje strani Volkec…. ostani tak, kot si - predvsem pa vzor malemu Volkcu :*
Vse ta nar ta boljš, želim ti veliko iskrivih pogledov, drobnih trenutkov sreče in skromnih užitkov!
Vse naj naj ;)
Vse najboljše zaaa teeeee, vse najboljše zaaa teeeee… ;) Naj se ti ne izpolnijo vse želje in sanje, saj moraš vedeti, da se ti ne izpolnijo le zato, ker te namesto njih čaka še nekaj boljšega - nekaj kar si nisi niti drznil želeti, sanjati…
Vse najboljše in še na mnoga leta. Pa ostani še naprej takšen, kot si. :)
ufff volk :) takih stvari pa ne pozabim nič bat ;)
Vse najboljše ;)
dragi Volkec, če bi bil kje bliže, bi ti rekla, da pridite vsi trije na torto, spekla bi ti takooooo kot jo imaš najraje, častna, ampak, ker si doma tako daleč stran, ti lahko le pošljem en topel materinski objem, z veliko željo, da še naprej ostajaš fajn fant, z velikims rcem v katerem je prostora za tiste, ki jih imaš rad pa tudi za napisano besedo, ki ti poganja kri po žilah, ti daje vetra in ti- krati spanje :-) Srečno - pa še enkrat- vse najboljše!
Če sem ti voščil za 30, zakaj ti ne bi tudi za 31?
Volk, stara kluka, želim ti zdravja, ostro oko, dober nos in da bi še dolga zavijal po blogih.
Možakar
jap, vse najboljše!!
Hej, čeprav z enodnevno zamudo, pa vseeno od srca: VSE NAJBOLJŠE!
Še sprejemaš čestitke? Vse lepo tudi z moje strani… in ostani zvest samemu sebi, pa bo vse prav. LP
Ja, še enkrfat najlepša hvala vsem za čestitke, sam pa obljubljam, da se od slovenskih blogov navkljub občasnim prebliskom še dolgo dolgo ne bom poslovil :)
Mica, a to bi naredila tiramisu? :p
valda. poln pleh :-)
Ježeš, kar sline se mi začnejo cediti ;)