Iz volkovega b(r)loga

Dober večer, Slovenija

Kako stara in iztrošena fraza je izjava »rad bi bil srečen«. Skoraj vsakdo jo je že kdaj izjavil in vsakdo si v življenju želi le eno – biti srečen. Toda pri tem ne pomisli na osnoven problem te želje. Kaj sploh je sreča? Kaj bi zanj pomenilo, da je srečen? Da ima veliko denarja? Da ima veliko hišo in dober avto? Da živi v izobilju? Vsak dan se zavistno oziramo za uglajeno oblečenimi ljudmi s polnimi denarnicami, ki dajejo vtis, da so srečni. Srečnejši od nas. Toda kaj sploh je denar? Je denar res merilo za raven človeške sreče? So vsi ti ljudje za katerimi se povprečen človek tako rad ozre, resnično srečni v svojem svetu, kjer beseda revščina pač ne obstaja? Je denar resnično tisto najpomembnejše v življenju?

Ja, denar je včasih resnično pomemben. Zelo lepo je oditi na morje ali na smučanje in tam cel teden uživati, brez skrbi kaj bo, ko prideš domov. Toda to si želite vi. Ste se kdaj vprašali, kaj si želi otrok, ki mora zvečer lačen v mrzlo posteljo? In kaj si želi njegova mati ali njegov oče? In kaj si želijo starši, katerih otrok je zbolel za rakom ali katero drugo težko boleznijo? Kaj si želi brezdomec, ki leže v toplo klet in upa, da ga ponoči od tam ne bo nihče pregnal. In le kaj se podi po glavi mladostnika, ki mu je punca, za katero je verjel, da je ljubezen njegovega življenja, strla srce. Si vsi ti ljudje zares želijo denarja? Ne, vsi ti ljudje si želijo le enega in to je, da bi bili srečni. Koščki popisanih in proti ponarejanju dobro zaščitenih papirčkov njih takrat ne zanimajo.

Ste se kdaj vprašali, kaj si resnično želite? Ste si kdaj rekli, da v resnici ste srečni, a si v pehanju za materialnimi dobrinami tega nočete priznati? Kdaj ste nazadnje opazovali otroke med igro in se nasmehnili nad njihovo razigranostjo? Kdaj ste nazadnje podražili domačo žival in vam je srce zaigralo ob njenih vragolijah? Kdaj ste nazadnje kje v naravi opazovali z zvezdami posuto nočno nebo in poskušali prešteti milijone zvezd? Kdaj ste si nazadnje priznali, da je življenje lepo, a se tega ne zavedate, ker hlepite po velikih stvareh, namesto da bi se radovali nad majhnimi? Majhnimi stvarmi, ki nimajo cene, zato pa v nas vzbudijo občutke, ki jih denar ne bo nikoli. Srečni ste in možnost imate biti srečni. Nekateri ljudje takšne možnosti nimajo.

Božični večer je, prijatelji in prijateljice. Po Sloveniji se blešči zmrznjen sneg in noč je jasna ter mrzla. Noč je, ko se bomo še enkrat spomnili rojstva Jezusa Kristusa, ki se je rodil v majhnem hlevčku, ker so njegovim staršem vsi odrekli gostoljubje. Kaj sta imela Marija in Jožef drugega razen vere, ljubezni in Upanja? Ničesar nista imela. Toda to jima je bilo dovolj in njuno dete je v prihodnosti ljudem pokazalo pot. Jezus je ljudem pokazal vso ljubezen tega sveta in jim dal vedeti, da je svet lep in da so čudeži kljub vsemu mogoči. Pa si poglejte današnji svet. Prvotni nauk se vse bolj izgublja in marsikatera ustanova, ki bi morala tudi v Jezusovem imenu ljudem pomagati, skrbi zase in svojo blaginjo. Kje je tu pravica? In tudi pomen Božiča se vse bolj izgublja. To ni nič več družinski praznik, ko naj bi se družina zbrala ob mizi, se poklonila spominu na Jezusovo rojstvo in ob polnoči odšla k polnočnici. Kaj ima pokanje opraviti z Božičem? Kaj ima z Božičem opraviti mastenje s hrano in nalivanje z alkoholom? Kaj ima z Božičem opraviti prešerno rajanje na mestnih trgih? Je mar to duh tega lepega družinskega praznika? Bi bil Jezus ponosen na te stvari, če bi jih videl? Bi rekel, da so to njegovi nauki?

Nekje v noči pa še vedno obstajajo ljudje, ki verjamejo in upajo. Ki si ne želijo drugega kot majhen in topel domek, kamor bi se lahko zatekli. Ki si ne želijo gore denarja, mize, ki bi se šibila od hrane in pijače, ampak skromno večerjo, ki bi ogrela premrle dlani. So ljudje, ki ne morejo postaviti božične smrečice in pod njo položiti daril za svoje otroke, saj si jih enostavno ne morejo privoščiti. So ljudje, ki se Božiča zaradi svoje bolezni ali bolezni svojih otrok ne morejo veseliti, saj ne vedo ali ni nemara njihov zadnji. Vsi ti ljudje imajo le drug drugega, tako kot sta drug drugega imela tudi Jožef in Marija.

Ne pozabite nocoj na ljudi, ki za Božič ne morejo veseliti, tako kot se lahko vi. Iščete srečo? Se sprašujete zakaj niste srečni, medtem ko drugi so? Prijatelji, ozrite se okoli sebe. Samo drobcen pogled bo dovolj in videli boste ljudi, ki nimajo tega kar imate vi. Se vam resnično zdi prav, da hlepite po denarju, medtem ko nekdo drug upa, da mu bodo nekoč na razpolago stvari, ki so vam samoumevne? Ko boste danes sedli v klop v cerkvi, ali se stiskali med stoječimi ljudmi, ne molite samo zase. Pomislite na vse revne, vse bolne in na vsa strta srca. Vprašajte se ali je vam resnično tako hudo, da ne gre več naprej in ko boste spoznali da temu ni tako, lahko zaželite srečo vsem, ki nimajo takšnih privilegij kot jih imate vi. Svet bo lepši in vaš Božič ne bo samo prost večer, ki ga boste izkoristili za popivanje in žur, pač pa pravi družinski praznik. Dejstvo ali ste krščeni ali ne, ali imate zakramente ali ne pa tu ne bo več igralo vloge.

Dragi Slovenci in drage Slovenke. Drage prijateljice in dragi prijatelji. Dovolite, da vam ob tej priložnosti zaželim vesel in topel Božič ter srečno Novo leto. Naj vam pot kaže ljubezen in ne pohlep in naj bo v vaših prsih radost in toplina čez vse leto. Topel objemček vam pošilja

vaš

Alex van der Volk