Moj Bog
Komentiraj
Objavil/a Alex van der Volk 11.12.2007 ob 09:59 ob 09:59 pod Šnopčki za dušo
Moj Bog ne potrebuje cerkva, džamij in templjev…
Moj Bog ne potrebuje spreobračanja nevernikov in pobijanja ljudi drugih verstev…
Moj Bog ne potrebuje daril, denarja in zlata…
Moj Bog ne potrebuje neiskrenih molitev in spovedi…
Moj Bog ne potrebuje postenja, čaščenja Njegovih praznikov, obrezovanja in spolne vzdržnosti…
Moj Bog ne potrebuje svojega nezmotljivega namestnika…
Moj Bog ne potrebuje knjig kot so Biblija ali Koran…
Moj Bog ne obsoja ljudi zaradi videza, načina življenja ali spolne usmerjenosti…
Moj Bog ne pozna kaznovanja…
Moj Bog ne pozna Pekla…
Moj Bog ne pozna “čistosti”…
Moj Bog potrebuje vero, ljubezen in Upanje. Mojemu Bogu obredi ne pomenijo ničesar, mojo ljubezen do njega vidi v mojih dejanjih, s katerimi mu vedno znova dokazujem neomajno zvestobo.
Moj Bog ne pozna razlik, zanj smo vsi enaki. Vsi smo ljudje, vsem teče po žilah topla kri in vsi smo sposobni čudovitih stvari. Moj Bog je v meni, jaz in on sva isto, ko se nesebično in že nekoliko naivno razdajava. Moj Bog od mene ne zahteva ničesar drugega kot to kar mu vsak dan dajem…
Aha, lepo zate. Nekateri bomo raje ostali pri ‘klasičnih’ hudobnih Bogovih, ki od nas zahtevajo darila in neiskrene molitve.
Sam vedno, ko me kdo vprasa ce hodim v cerkev, odgovorim .. Bogu se sluzi na vsakem koraku, ne samo ob nedeljah zjutraj.
Na zivce mi gredo stare mamce, ki pridejo v cerkev, potem pa cvekajo o vsem mogocem, kot da bi bile na trznici. (Le kako je sele v stolnici, hehe .. imajo pred vrati trznico) Ali pa vse t.im. “zakmasne obleke” in podobno sranje. Razkazuj se, ce se hoces, vendar v zgradbo, kjer se vrsi bogosluzje (tako ali drugacno), to ne spada.
Connard, me spet loviš za besede? Včasih imam občutek, da komaj čakaš da zapišem kaj spornega, da se lahko obregneš vame. Ampak vseeno - moj prispevek ni bil namenjen zaničevanju kakršnegakoli verstva, pač pa zgolj izpoved kako sam dojemam Boga in globoko verjamem vanj ter poskušam biti dober do sebe in celega sveta, ker čutim da sem mu tako blizu. Niti pod razno ne menim, da so slabi vsi, ki hodijo v cerkev, džamijo in nenavsezadnje templje. Toda koliko ljudi je, ki hodijo vsak dan k maši, nato pa doma pretepajo ženo in otroke, kradejo, lažejo, varajo in kar je še slabega, nato pa mislijo da jim je s pokoro, ki jim jo naloži duhovnik vse odpuščeno? So to dobri verniki, so to ljudje, ki bi jih Bog spoštoval?
Hkrati pa se opravičujem vsem, katerim je zgornji prispevek morda prizadel verska čustva in jim sporočam, da to ni bil moj namen. Sicer pa iskreno verjamem, da je večina (tako tudi Tomaž Z.) dojela pravo sporočilo prispevka