Iz volkovega b(r)loga

OPOZORILO:

Branje tega prispevka vam lahko pokvari užitek ob prebiranju prve številke blogerskega časopisa BLOGOROLA

Navkljub včerajšnjemu obupovanju nad nedosegljivostjo Blogorole v Novi Gorici, oz. kar Goriški na splošno, ki je sprožila nepričakovano dober odziv, sem jo na koncu le prejel v roke. Še toplo in povsem nedotaknjeno sem jo izvlekel iz krempljev dnevnika Večer in jo hlastno prelistal. Prvi občutki so bili mešani, nato pa sem se usedel, še enkrat v miru pregledal vseh 32 strani in nato pozno v noč premišljeval ali naj to storim, ali raje ne. Prespana noč je za menoj in odločil sem se, da bom.

Spoštovano uredništvo, konstruktivna in prijazna ter dobronamerna kritika je včasih boljša, oz. koristnejša kot vsaka pohvala, če si boste vzeli deset minut časa in jo prebrali pa bom še toliko bolj vesel, saj bom vedel, da sem dosegel svoj namen. Okej, vem da sem že osladen :)

Naslovnice ne moremo zgrešiti, saj “tajska kurba” dobesedno bode v oči, medtem ko si pojmov v ozadju ne znam dobro razložiti, vendar se v naslovnico kot risbo ne bom spuščal, saj me je veliko bolj zmotilo nekaj povsem drugega. Tako naslov časopisa, kot kratko predstavitev člankov, ste stisnili v majhen prostor na vrhu naslovnice. Povečini smo navajeni, da so naslovi veliki in prekrivajo risbo, oz. fotografijo na naslovnici, da bolj padejo v oči, tukaj pa je na račun risbe vse skupaj stisnjeno na nek majhen prostor. Zakaj? Obstaja možnost, da si bo kdo izrezal risbo in jo prilepil na steno? Malo verjetno, na ta račun pa so vidnejši prispevki vse preveč majhni in nepregledni.

Na drugi strani najdemo oglasno sporočilo. Hja, od zraka se ne da živeti, časopis se pa ne tiska brezplačno in spornih stvari jaz tukaj ne vidim. Za Mojo naložbo sam še nisem slišal, bom pa pogledal kaj je to za ena stvar in to takoj ko končam tale prispevek. Pohvalno, da ste sploh našli sponzorja, ki je bil pripravljen odkupiti celotno stran.

Na tretji strani najdemo poleg značilnega nagovora odgovornega urednika (Gregorja Frasa), ki je tokrat povedal kar smo vsi po malem tudi pričakovali, izpostavljenih nekaj prispevkov in seveda obvezen Kolofon. Tukaj sem pogrešil obvestilo o dnevu na katerega bo Blogorola izhajala. Res je, ta podatek lahko najdemo na vaši spletni strani, vendar bi ta podatek moral romati tudi v časopis. Vsaj glede na to, da je namenjen tudi ljudem, ki blogov ne pišejo, kajti nam (blogerjem) je to že znano. A pojdimo naprej…

Četrta in peta stran je posvečena portalu Drugi svet - najboljša sporočila slovenskih blogov na enem mestu. Pohvalno, obe strani namreč spominjata na pregled tedna na kakršne naletimo v skoraj vsaki reviji, ali tedenskem brezplačniku a la Dobro jutro in Total tedna. Strani dejansko vsebujeta najboljši tedenski izbor Drugega sveta, kogar tematika zanima pa bo celotno vsebino morebiti celo poiskal prek interneta. Hja, prek Drugega sveta je stvar lažja, saj samo kliknemo na link in že smo pri članku, vendar se mi ideja sodelovanja z Drugim svetom zdi odlična. Skrajni desni rob pete strani je posvečen tedenskemu družabnemu dogajanju, od žurov, prek gledaliških predstav, do koncertov. Nevsiljivo in informativno.

In že smo pri šesti, sedmi, osmi, deveti in deseti strani, ki so (in očitno tudi bodo) namenjene temi tedna. Le-te sicer nisem razumel, vse odkar sem prejel mail s pozivom, naj nekaj napišem na to temo. Zakaj pa je potrebno izbrati neko temo tedna, ki zasede celih pet strani? Zakaj ne bi prelistali slovenske blogosfere in izbrali nekaj najboljših prispevkov, ki se tičejo aktualnega dogajanja? Na razpolago imate politiko, gospodarstvo, šport, kulturo, potovanja… Zakaj je potrebno izbrati neko temo tedna, ki bo povzročila samo kaos in ogromno število zapisov o enaki temi, kateri bodo blogosfero bolj bremenili kot ne? Enostavno mi ni jasno. Tokratna tema je sicer precej posrečena besedna igra, ki sovpada s prvo številko izdaje tiskane Blogorole, češ da so tudi slovenski blogi izgubili nedolžnost in končno zaživeli na papirju, vseeno pa se mi tema tedna ne zdi neka posrečena stvar, ker v njej enostavno ne vidim pravega smisla. Za naslednji teden je na dnu desete strani napovedana tema o spravi, oz. o “tardečih” in “tabelih” in sumim, da utegne biti še kako vroče, zanimivo pa je, da je to tema, h kateri se tudi sam že nekaj časa spravljam…

Enajsto stran je odkupila Nova KBM. Kot sem rekel, od zraka se seveda ne da živeti.

Dvanajsta in trinajsta stvar sta namenjena aktualnemu političnemu dogajanju. Kot sem omenil pri opisu teme tedna, bi ti dve strani lahko zasedli tisti prostor, ta pa bi bil namenjen čemurkoli drugemu. Mogoče bi bilo za premisliti o tem, da si vsaka tematika zasluži štiri strani in ne samo dve. Ja, tečen sem s tem nasprotovanjem temi tedna, vem. No, politika kot politika in štirje berljivi članki, vseeno pa mi ni jasno, zakaj se tu pojavljata samo Jin in Nostalgik. Menda ja nista edina blogerja, ki sta se dotaknila aktualne politične situacije? Kot da to ni dovolj, imata oba po dva članka.

Štirinajsta in petnajsta stran sta namenjeni gospodarstvu, kjer lahko preberemo Darjino celostransko razmišljanje, Hadov prispevek o tem kako si najti službo, kratko novičko poslovnega utripa o Bolgariji, ki uvaja najnižji davek na delo v Evropi, nato pa še krajšo Jinovo o dnevu “nezapravljanja”, oz. o dnevu, ko naj ne bi nihče zapravil niti centa. Dan je sicer precej neslišno zdrsel mimo, vseeno pa se bom sam obregnil ob Jina. To je že njegov tretji članek, torej je samo z eno številko Blogorole zaslužil 30 evrov. Ne da mu človek ne bi privoščil, ne razumite me narobe, ampak zagotovo obstaja še kakšen dober zapis na temo gospodarstva. Če je to posledica majhnega števila blogerjev, ki so do sedaj potrdili sodelovanje, se vam seveda opravičujem, čeprav gre tukaj mogoče bolj za krpanje strani na kateri je manjkal nek kratek članek.

In že smo pri še eni strani, ki jo ima vsaka resnejša revija - intervju tedna. Tu najdemo že nekoliko star intervju, ki ga je z našim Fetalijem naredila Levinja. Zasede kar tri strani, kar je posledica velikih slik, kot da bi šlo za krpanje prostora zaradi prekratkega intervjuja, a ne morem mimo dejstva, da intervju je star. Se res ni dalo narediti enega novega? Na koncu osemnajste strani nas preseneti kratka novička, da si je Fetalij za naslednjega intervjujanca izbral Blacka, s čimer se bo bržkone začela veriga, ki sem si jo jaz zamislil že takoj, ko je Levinja opravila dotični intervju in sicer, da bi vsak intervjujanec izbral nekoga drugega, ki bi mu postavil dvajset vprašanj, ta nato spet nekoga etc. Pustimo se presenetiti do naslednjega tedna, stvar pa bo postala zanimiva, če se izbrani bloger na vabilo za intervju ne bo odzval. Tu bi lahko mesto prepustili tudi Mateji iz razkritOdkrito. Kljub temu pa nas intervju še vedno do solz nasmeje. Še opomba - “foot-i” v tiskanem časopisu nimajo kaj iskati, nikoli in nikdar.

Na devetnajsti strani najdemo reklamno sporočilo enega od partnerjev celotnega projekta, Večera. Ne, ne bom se spet ponavljal.

Dvajseta in enaindvajseta stran sta namenjeni tehnologiji in zanimivim nakupom prek interneta. Šest kratkih člankov, oplemenitenih s kratko reklamo za spletno stran mimovrste.com. Kratko, jedrnato in zanimivo.

Bližamo se koncu, dvaindvajseta, triindvajseta in štiriindvajseta stran, imenovane lajfstajl, sta točno to, kar pove njuno ime. Vsebujeta pa simpatične, nostalgične, depresivne, aktualno kritične (in še kaj) zapise Saily, Smetarja, Tamale (zanimivo, da naslova ne najdem), Nostalgika, PaucStadt-a in Blacka. tako pri slednjem, kot pri Nostalgiku pogrešamo celoten zapis, saj moramo ponj na njihov blog, česar nekdo, ki ni bloger in ga le-ti ne zanimajo, 99% ne bo naredil. Se res ne bi dalo vsega stlačiti na te tri strani, čeprav mogoče na račun kakšne objave manj?

Petindvajseta stran je namenjena reklami. Okej, naj bo, če je zadnja, od zraka se pač…

Šestindvajseta in sedemindvajseta stran sta namenjeni fotkam tedna, hkrati pa sta to strani, ki sta mene osebno najbolj razkurili. Takšno potrato prostora kot ste si privoščili tukaj, si niste nikjer drugje. Okej, gre za fotografsko temo tedna, ki je tokrat namenjena kajenju, ampak ali si Bravničar prav zares zasluži celostransko fotografijo, čeprav je zmagovalec? Pol strani bi bilo po mojem mnenju povsem dovolj, čeprav je seveda res, da sam ne vem koliko fotografij ste dobili, kakšne kvalitete so le-te bile itd.

Osemindvajseta in devetindvajseta stran sta poimenovani “Bizarke”, kar glede na njuno vsebino sam razumem kot skupek kratkih in pomalem bizarnih novičk, od katerih ni nekih posebnih koristi, zanimive, pomalem šokantne in mogoče celo smešne pa so kljub temu. Leva (28.) stran je še namenjena blogerskim zapisom, desna (29.) pa ne več, saj viri tu niso zapisani. Vseeno gre za simpatične zanimivosti, ki bi jih bilo greh izpustiti, a zdaj smo pri zadnji stvari, ki se mi zdi nesprejemljiva. Kje vraga ste dobili horoskop? Mislim, resnično mi ni jasno, od kod vam ideja, da časopis kot je Blogorola potrebuje cenen horoskop, kakršnega lahko vsak dan preberemo v najbolj zanikrnem slovenskem časopisu. Ne bi mogoče raje poskrbeli za sive celice bralcev? Saily ponuja v ugibanje predmete na slikah, jaz sestavljam anagrame (zagotovo bi jih oba ponudila tudi brezplačno), nekdo tretji mogoče sestavlja sudokuje… Zakaj prav horoskop, ko pa bi se zagotovo dalo ponuditi nekaj bolj sproščujočega in zanimivejšega?

Trideseta stran je v celoti posvečena seksu, oz. blogu Bitchskweet, kjer se eden od avtorjev le-tega, posveča predigri. Zanimivo, dokaj humorno, čeprav so moški v prispevku prikazani kot potrebna in pohotna bitja, ki nimajo pojma o predigri… No, moški so pač prikazani kot moški, sam pa bi lahko tudi že počasi razumel, da jaz nisem večina moške populacije. Kakorkoli že, vsekakor vredno branja.

Zadnji dve strani sta posvečeni reklamam, saj je mimovrste.com tu odkupil celotno stran, zadnjo pa si je (kot je to v njihovi navadi) odkupil Si.mobil vodafone.

Hja, prišli smo do konca, oz. na hitro prelistali celo revijo. Toda pred sklepnim nagovorom bi rad omenil še eno stvar, ki me je zbodla v oči. Ko sem končal s prebiranjem, sem na Siolu kot nalašč naletel na članek, v katerem je napisano naslednje. Citiram:

Ocena zapisa bo ena od osrednjih smernic za uvrstitev v tiskano izdajo.

Konec citata. Drago uredništvo, se vi zavedate kaj ste izjavili? Če bo res obveljal samo ta kriterij, potem se lahko kar sprijaznite, da boste imeli v časopisu vsak teden ene in iste blogerje, to bodo tisti, ki pač imajo velik krog somišljenikov, oz. prijateljev, ki mu bodo nabijali oceno, nekateri, ki z internetno stranjo ne znamo še dobro ravnati, saj se ji do sedaj nismo pretirano posvečali in ne vemo niti tega ali je naš blog sploh pravilno registriran pa se lahko obrišemo pod nosom. Premislite še enkrat in se vprašajte, ali so ocene res pravilna odločitev, ki bo merodajno vplivala na kakovost zapisov. Z ocenami blogov je nekoč poskušal portal www.delo.si/blog in kar vprašajte jih kam je to pripeljalo, jaz pa vam vnaprej prišepnem, da takšnega prepira kakšna slovenska spletna stran zlepa ne bo spet doživela.

Kot je izjavila Nimfa, je deviška kožica raztrgana in Blogorola je ugledala luč sveta. Navkljub vsemu kar sem imel za povedati, je moja ocena 4+ in razen marketinga ste svoje delo opravili več kot odlično, saj komaj čakam na naslednji četrtek, ko izide že druga številka. Zavedam se, da na moje mnenje najbrž ne boste dali veliko, toda če ga boste prebrali bo to en znak, da se zavedate, da to ni konec, pač pa začetek. In če boste prisluhnili ljudem, ki vam dobronamerno svetujemo, bo to ogromno. Ravno tako se zavedam, da na uredništvu najbrž ne teče vse še tako rutinsko kot pri marsikaterem drugem časniku, a če boste nadaljevali z dobrim delom in po možnosti vpeljali v uredništvo par novih zunanjih sodelavcev, lahko ustvarite časopis z lepo in bogato prihodnostjo. Veste kaj? Včasih je potrebnega samo malo Upanja.

Srečno!

vaš

Alex van der Volk