Se je res tako težko opravičiti?
Komentiraj
Objavil/a Alex van der Volk 14.11.2007 ob 22:34 ob 22:34 pod Nenavadni klepeti, Šnopčki za dušo
Ura je šesta popoldne in zunaj je trdna tema. Alex se je prvič v popoldnevu usedel, a že čez nekaj sekund vstane, ko se pultu približa mlad šofer, sicer stalna stranka na njegovem Petrolu…
Šofer (položi na pult žarnico H7): Daj mi dve takšni
Alex: Ha sedem? Takoj
(v plastični omarici poišče dve 24 voltni žarnici H7 in ju da šoferju v roke)
Šofer: Ti plačam potem vse skupaj, prav?
Alex: Ni problema, kar vzemi si čas
(Že čez minuto je šofer nazaj. Obe žarnici divje vrže na pult…)
Šofer: Vtakni si jih v rit, ti je jasno? Zdaj me boš pa še ti zajebaval, ali kaj?
Alex (presenečeno): Kaj je pa zdaj narobe?
Šofer (zavpije): Dal si mi žarnice za kamion, rabim tiste za avto. Dvanajst voltov!
Alex: Oprosti, mislil sem, da si s kamionom, ker še nikoli te nisem videl da bi prišel z avtom.
Šofer: Dej, ne me fukat, vidiš slučajno zunaj kakšen kamion!?
Alex: Ja, zunaj je eden, mislil sem da je tvoj
Šofer: Ja, pameten si ti meni, itak. Jaz nikoli ne vozim takšne prikolice
Alex: Pri vseh kamionistih, ki jih vidim pa res ne morem vedeti kakšno prikolico kdo vozi. Tam je kamion tvoje firme in jaz sem mislil da je tvoj
Šofer: Ne me jebat, da ne popizdim ta trenutek in mi daj že tiste žarnice. Cel sem premražen in svinjski, bemmu sunce!
Alex (zamenja žarnici): Izvolijo, gospod
(Šofer brez besed zlovoljno odide, Alex pa se sesede na stol. Pravkar jih je pošteno slišal, čeprav ni bil čisto nič kriv… Ampak to ni bilo ne prvič ne zadnjič, kaj bi se sploh sekiral zaradi takšnih malenkosti. Dogodek je čez pet minut že napol pozabljen, ko se šofer vrne)
Šofer (s povsem drugačnim glasom kot malo prej): Daj, ti bom plačal
Alex: Ja, takoj
Šofer: Ej, oprosti za incident prej. Nisi bil ti kriv, vem da ti jaz nisem povedal kaj bi rad in vem da te ne bi smel tako napasti, samo imam res slab dan za sabo
Alex (z brezizraznim glasom): Ah, daj no, vsi imamo slabe dneve, tudi jaz. Sem že pozabil
Šofer (mu ponudi roko): Resnično mi je žal, verjemi. Dej, spij eno pivo na moj račun, prav?
Alex: Drugič, stari. Pa ne se več sekirat, ampak res lepo da imaš toliko jajc, da si se opravičil
(Šofer čez pol minut odide ven k svojim sodelavcem, Alex pa se se z nasmehom usede nazaj na stol. Hja, vse je enkrat prvič, tudi opravičilo s strani šoferja, česar v enajstih letih ni doživel še nikoli)
Je res tako zelo težko? Zbrati pogum in požreti malo ponosa ter se opravičiti, če veš da si naredil napako? Sam ga včasih resnično kiksnem, ko predvsem v jezi večkrat rečem ali naredim kaj zaradi česar mi je pozneje žal. Ampak vedno, čisto vedno sem se znal opravičiti. Veliko ljudi se ne zna in marsikdo ima lahko zaradi tega uničen preostanek dneva. Sam ga tokrat na srečo nisem imel. Ja, včasih je resnično potrebno tako zelo malo… Manj kot bi si kdo mislil.
Nekateri ljudje bi si rajši jezik pregriznili, kot, da bi se opravičili. Drugim gre pa to zlahka z jezika. Vse sorte smo, ane?
Res je, da se je težko opravičiti a, če imaš nekoga uelo rad to storiš čeprav težko!
Se strinjam s tabo, da je tip imel jajce. Ni se lahko opravičiti, zagotovo. Tako, da svaka čast šoferju
ja na žalost je tako, da se nekateri izredno težko opravičijo, ker to zahteva “požiranje” njihovega ponosa… jst, če nardim napako, se opravičim, ker se mi zdi to edino pravilno… pričakujem pa isto tudi od ostalih ampak se včasih zgodi, da tega ne doživim :)
Meni se je izredno težko opravičiti, zato poskrbim, da do takih situacij ne pride. Npr. nikoli ne stresam jeze na tak način kot “tvoj” šofer samo zato ker imam težak dan za sabo.
Krono z glave dat je nekaterim res težko, to je blo pa lepo.
A.
Hvala in Oprosti izginjata iz našega jezika. Še posebno tako med neznanci, med prijatelji/domačimi je drugače. Prav zato mi je bilo toliko bolj nenavadno, ko sem bil na Portugalskem, kjer za vsako malenkost rečejo Obrigado (Hvala).
a maš puško pod pultom??
@Zdravje: Ja, prav imaš, Zdravje. In še nekaj, vprašanje je, koliko je kakšno opravičilo iskreno. Moja vem da so, ker se hitro razjezim, ampak mi je nato vedno znova tudi žal, zaradi česar se tudi opravičim. Je pa res tudi to, da je osebi, ki si jo prizadel veliko lažje, če se ji opravičiš, če pri tem nisi iskren se pa lahko resno zamisliš nad seboj
@Pika: Ja, ampak zakaj se je sploh težko opravičiti? Tega pač ne razumem, naj se še tako trudim. Ker meni se vedno znova začne oglašati vest, ko koga prizadenem
@Homerun: Jap, glede na to, da vsak dan slišim na desetine žaljivk in drugih težkih besed in da do zdaj še nisem slišal opravičila, si je ta dogodek vsekakor zaslužil omembo na blogu
@Saily: Bolje da ti ne začnem praviti kolikokrat sem bil jaz ponižan, razžaljen ipd. pa opravičila nisem nikoli dočakal, čeprav sem si ga želel. Ja, nekateri si pač mislijo da lahko vsakomur rečejo vse
@Enolla: Pozitivno, tudi sam bi si želel, da iz mene včasih ne bi tako bruhnila jeza, ker z njo včasih marsikoga tudi prizadenem… Ampak to se navezuje spet na prispevek, o katerem sem pisal pred kratkim ;)
@Alesh666: Zato pa si je dogodek zaslužil mesto na Volkovemu brlogu :)
@Insomniac: Uf, to bi bila dežela zame :)) Ker včasih sem dejansko deležen začudenih pogledov na banki, v baru ali v trgovini. O Portugalcih pa sem tudi sam slišal že veliko pozitivnega
@Pet-in-g-seks: Čisto resno - ne, nimam je in nikoli je ne bom imel, kot tudi ne kakšnega drugega orožja. Pa veš zakaj? V tujini so poskušali prodajalce (ne samo na črpalkah) opremljati z elektrošok palicami, a to so vedeli tudi roparji, ki so zaradi tega začeli streljati takoj ko so vstopili v prodajalno in vsa stvar se je samo poslabšala
Ja verjetno res bolje, da nimaš kakšne puške…ker če bi se to razvedelo, bi bilo tako kot si opisal, pa še kakšni policaji bi se hitro oglasili na kakšen klepet…
Mah, nekoč sem res mislil, da bi se delal heroja, če bi me slučajno kdo prišel oropat, potem pa mi je enkrat rekel eden od “višjih šefov”, da bognedaj da bi šel delati kaj takšnega, naj mu dam kar hoče, ker tistih par sto evrov kolikor jih bo odnesel ne bo nikoli odtehtalo mojega življenja. In še kako prav je imel