Iz volkovega b(r)loga

Dobro jutro, Slovenija

Kakšno lepo in tiho nedeljsko jutro… Čisto nikjer ni nikogar, čeprav najbrž širom Slovenije kakšen samotni srfar še jezdi na valovih medmrežja, zasvojeno nabija svojo najljubšo igrico, ali pa opravlja delo, da bo le-to pač končano v roku. A jaz sem do osmih zvečer svoje opravil in do takrat mi ne bo mar čisto za nič, še najmanj za seksi dekleta, ki so tako zelo polne same sebe, da ti ob njih naredi slabo, a marsičesa tudi one ne vedo…

V svoji službi se nenehno soočam s seksom. Ja, popolnoma prav ste prebrali, na bencinski črpalki se neprestano soočam s seksom. Najsi gre za kondome, porno material¹, poljubljanje strank, ki je včasih resnično že na meji spodobnega, vzhodnjaške artistke, ali »moške« pogovore. Kar se tega zadnjega tiče, je tako ali tako že dolgo znano, da smo moški povečini pokvarjena bitja, kajne? In tako sem vsak dan priča sto in eni zgodbi o tem »kako je ta dala«, »kako druga ni dala«, »kako je tretja neplodna, zato pri njej ni potrebno nič paziti« in »kakšna prasica je četrta in kaj vse je naredila«. Mogoče gre jemati vse skupaj z nekoliko rezerve, a kjer je dim, tam je ponavadi tudi ogenj. Toda ti pogovori niso glavna tema današnjega razmišljanja. Na naši črpalki ob avtomatu za kavo namreč skoraj ob vsaki uri najdeš šoferja ali več njih, ki slonijo na mizici in se pogovarjajo o vsakdanjih furah in ženskah. In ne bi mi verjeli kako zanimivo postane, ko v trgovino pride kakšna od nam dobro znanih deklet. Pravzaprav ne, zanimivo postane šele takrat, ko odide…

Če bi jih poskušal prešteti, bi rekel, da jih je okoli pet. Saj ne, da se poznajo med seboj. Ne, še zdaleč ne, mogoče niti ena od njih ne pozna druge, mogoče pa se tudi vse poznajo med seboj, toliko pač ne vem o njih. A vseh pet druži lastnost, zaradi katere jih imajo šoferji (pa tudi lastniki prevozniških firm) izredno radi. Zelo rade namreč seksajo. Okej, nič nenavadnega, tudi sam imam seks zelo rad in resnično ne poznam odraslega človeka, ki bi se mu gnusil, ali ga celo ne bi prenesel. Toda eno je imeti stalnega partnerja, s katerim seks postane neke vrste nadgradnja odnosa, popolnoma nekaj drugega pa se je »kurbati« okoli. Žal mi je, a druge besede preprosto ne najdem.

Adi Smolar v svoji pesmi »Ko spregovoriš« poje o lepotici, ob kateri ga vse mine, ko le-ta odpre usta, čeprav je na zunaj čudovita in točno to pesem bi lahko uporabil za ta dekleta. K nam namreč pridejo pozno zvečer, napravljene »tako kot Bog zapove« in na ulici bi se bržkone vsakdo obrnil za njimi. Toda njihov odnos je pod vsako mero dobrega okusa, saj se vse po vrsti obnašajo, kot da so najmanj miss Slovenije, če ne kar sveta. Delajo se zelo fine in vzvišene, kupijo kakšno pijačo, prigrizek in se odpeljejo v Italijo. Kakšnih sto kilometrov od meje se nato parkirajo na kakšno parkirišče in tam pač opravljajo poklic, o katerem sem sicer že kar nekajkrat pisal. In to nekajkrat na teden, medtem ko poletje izkoriščajo predvsem za druženje z nekoliko bolj bogatimi ljudmi, kateri jih povabijo na jahto ali jadrnico, jim kupijo kos nakita, jim plačajo nobel kosilo in večerjo, edino kar želijo v zameno pa je njihovo telo.

Hja, lahko bi jih celo označil za neke vrste »escort« prostitutke, a jih ne bom. Zame so namreč čisto navadne kešpičke. Proti prostitutkam nimam popolnoma nič in še enkrat ponavljam, da jih spoštujem, saj rešijo marsikateri zakon² in potolažijo marsikaterega osamljenega človeka, a zgornja dekleta niso ne tič ne miš. V svoji zagledanosti vase so očitno prepričane, da o njihovi postranski dejavnosti nihče nič ne ve, saj jo opravljajo dovolj daleč od doma, t.j. na italijanski avtocesti, oz. na jahti sredi morja. Ker pa smo že zgoraj ugotovili, da smo moški po naravi povečini pokvarjena bitja, vemo vsi o njih čisto vse. In poskusite si zdaj predstavljati moj užitek, ko se lepa, a v vsej svoji nadutosti hkrati tako zelo grda ženska, pojavi pred menoj, jaz pa vem o njej takorekoč vse. Od lepotne pike nekoliko pod pasom, do tega kaj je nekaj dni nazaj rekla nekomu, ki jo je tekom seksa nekajkrat pošteno flosknil po riti³.

Moji sodelavci se sicer nad njimi povečini slinijo, še posebej zaradi vseh teh sočnih zgodb, ki jih slišimo in včasih naglas posanjarijo kaj bi jim delali, moja pripomba, ki je v zadnjih letih postala že kar klasična pa je: »ne bi jih dirnuo ni štapom«. Ne zaradi njihovega lajdranja naokoli⁴, pač pa zaradi njihovega odnosa.

Včasih se od srca nasmejim vprašanju, kakšna huda stiska je morala pripraviti dekle, da je šla igrati v porno film, ali pod kakšno prisilo je »ubožica« to morala narediti. Toda pornografija je ogromen posel, v katerem se obračajo velikanske vsote denarja, tako da tu ni vprašanje kaj je dekleta pripravilo k igranju. A kaj je pripravilo te vzvišene misice k lajdranju, ki sem ga opisal in od kod jim fiksna ideja, da se imajo pravico nositi kot pav na dvorišču⁵, je tudi zame nerešljiva uganka. Hm, če bi vedele kaj vse vemo o njih, se najbrž ne bi več prikazale. No, če dobro pomislim pa utegne biti, da celo vedo in jih to dodatno vzburja, kdo bi vedel…

Čas bi bil, da se odpravim v posteljo, če se hočem do dveh vsaj malo naspati za nocojšnjo naporno nočno. Želim vam lepo nedeljo in če vam pogoji dopustijo, si privoščite en »petelinji zajtrk« s svojim partnerjem/partnerico. Baje ima čudežne učinke na zbujanje in zdravje.

Lahko noč vam želi

Vaš

Volk

1. dvd-ji, videokasete, revije [nazaj gor]
2. seveda najbrž kakšnega tudi razbijejo [nazaj gor]
3. »močneje me dej, jagenjček« [nazaj gor]
4. čeprav tudi zaradi tega, saj sem se in se tudi nameravam vedno držati načela, da če nimam dekleta pač tudi seksal ne bom [nazaj gor]
5. skupaj s svojimi zaničljivimi pogledi [nazaj gor]