Zakaj so vsakodnevni križi življenja kljub vsemu koristni
Komentiraj
Objavil/a Alex van der Volk 23.10.2007 ob 21:15 ob 21:15 pod Namenjeno tebi, Zanimive stvari z neta, Šnopčki za dušo
“…vsak soj križ nosi, to ne pomaga neč…” modruje Iztok Mlakar v svoji uspešnici Brika. Saj res, čisto vsak se srečuje s križi svojega življenja, katere mora nositi na hrbtu pa če to hoče ali ne. Največkrat so težki, velikokrat nam ožulijo rame in nas spravijo tudi na tla, a vedno znova si jih naložimo na ramena in gremo naprej. A kaj bi se lahko zgodilo z našim življenjem, če vsakodnevnih težav ne bi bilo, zelo nazorno (in resnično) prikaže spodnji strip.
ZA OGLED POLNE VELIKOSTI, KLIKNITE SLIKO
Morebiti se bo kdo vprašal, čemu sem uporabil kategorijo Namenjeno tebi… Mikalo me je, da bi to obdržal zase, a enostavno ne morem… Draga ***** (vem da boš to brala, saj si redna obiskovalka mojega bloga), vzdigni glavo pokonci in nasmeh na obraz. V življenju pride veliko preizkušenj in skozi vse moramo. Le-te nas krepijo in učijo ter nam pomagajo skozi življenje. Verjemi, da te imamo nekateri radi, četudi ne vemo niti tvojega imena in hudo nam je, ko te (hm…) vidimo trpeti.
Tvoj prijatelj
Alex van der Volk
uff… noro dober stip s super naukom… sicer pa, ostala sem brez besed, težko rečem kaj drugega kot hvala :)
aja.. še to.. mislim, da vsak, ki vidi ta strip potem kar malo lažje nosi svoj križ :D ker se iz vsakega križa čez nekaj časa (ne čez kak teden, ampak prej čez kako leto ali mogoče še dlje) nekaj naučiš oz. potegneš iz njega nekaj dobrega… problem je samo v tem, pomoje, ker bi mi radi takoj vedeli (naša tipična neučakanost), zakaj se nam določena stvar dogaja (in imamo občutek da nas nekdo zgoraj resno ne mara), …skrivnost je očitno v čakanju, da se nam skriti pomen razkrije :) če ne drugega, se potem, ko se nam končno razkrije, zakaj se nam je določena stvar zgodila, počutimo malo boljše (ker na nek način dobimo zadoščenje)…
ok, zdj sm pa že čist preveč se zagovorila :D
To sem že videl in pustil bom enak komentar kot takrat. Preden nekaj krajšaš, dobro razmisli, na katerem koncu ti zna bolj prav priti…
strip je odličen, tako kot tvoje besede, ampak žal je v resničnem življenju velikokrat tako, da tisti brez križev dobijo čez prepad furo s helikopterjem in tisti drugi mnogokrat omahnejo že sredi poti. pa vendar tudi sam rad verjamem, da se vse hudo nekoč povrne - je lažje nositi breme…
strip je res odličen, sama ga imam kar shranjenega na comp, da mi v težkih dneh povrne upanja in moči…življenje se zdi lažje…življenje ti naloži toliko težkih križev, kolikor si jih sposoben nesti… tudi js živim z mislijo, da se vse povrne… Sosed dobro si ponazoril to s helikopterjem ipd, vendar mislim,da mi “navadni” ljudje dosti bolj kvalitetno živimo in doživljamo zadeve z močnejšimi čutenji, dobrimi ali slabimi…smo bolj notranje živi…
Volkec, Iztok Mlakar je ogromen frajer in umetnik, pa vseeno moram menjati temo: :))) namreč danes sem videl, da so se udarili nogometni navijači, pa sem se koj spomnil nate :))) (saj si strasten navijač, a ne?)
Branč, verjemi, da sem se za popravek tvojega komentarja odločil po dolgem premisleku in s težkim srcem. A ravno tako ne želim, da bi moj blog in še posebej prispevek kot je ta postal poligon prepucavanja raznoraznih internetnih huliganov. Oprosti še enkrat in lep pozdrav tudi tebi
Alex van der Volk
ni lepšega kot to,ko veš,da te ima nekdo rad…in da nisi sam v težavah…že samo misel delit je včasih dovolj..
@Saily: Ni bilo težko ugotoviti komu je namenjen današnji prispevek, anede? In kar verjemi, da sem malo manj kot tri leta nazaj prestajal popolnoma isto. In vsak dan, čisto vsak dan sem se spraševal, zakaj se mi je to zgodilo, kaj sem zagrešil, kaj sem naredil narobe… Po dveh letih sem ugotovil. In ugotovil zakaj sem ta križ moral nositi, preden sem ga lahko odložil. Resnično - drži se :*
@Strojnik: Točno tako, super misel, vredna tvojega nicka (in bržkone tudi poklica)
@Sosed: Kar verjemi, da kar seješ, to žanješ. Tudi sam sem večkrat mislil tako kot ti, ampak nato sem videl rezultate. Zdaj se bom zelo grdo pohvalil, ampak si ne morem pomagati - veliko ljudi, ki so me namerno prizadeli, je v življenju nato trpelo, ali še trpi. Pa jim tega niti najmanj ne privoščim
@Saaba: Vsekakor, saj drugega kot Vere, Ljubezni in Upanja niti nimamo, kaj ni tako?
@Majrim: To si čudovito povedala. In sinoči, ko je bil zares dan, k bi ga človek zradiral, če bi se to seveda dalo, sem se v to še enkrat več prepričal
aleš, hvala :bigbearhug: :* :D super si
se držim kolikor se le da :) in se počasi..premika… ;)
Interpretacija teh slik, je toliko pomembna, da sem jo morala vključiti tudi med svoje zaznamke, kajti mi je prijateljica poslala e-sporočilo, ravno te slike, ki jih danes vidim tudi pri tebi. Super. Jaz o tem šele v ponedeljek, čeprav imam že nekaj dni pripravljen post.
Pa naj še kdo reče, da petrolovci nimamo podobnega mišljenja :) Lp, Mateja
@Saily: Hvala za hug, te vedno rad dobim, ne samo dajem :)) Pa še zadnje - daj času čas, prav? ;)
@RazkritoOdkrito: Saj nosi cela stvar resnično lepo sporočilo v sebi, posebej mi je pa všeč, da ne “grozi” s hudo nesrečo, če maila ne forwardiraš naprej.
Heh, seveda ga imamo, a ne pravijo da “gliha vkup štriha”? ;)
@alex: vsekakor :)
Ja, res ima vsak svoj križ. Samo, ljubezen nam pa da kriiilaaa.
Tetkica, bolj se ne bi mogel strinjat :))
Slatko. Zopet sem spoznala nek nov način odgovora na blogu. Ja, volkec, hvala ti za to spoznanje. Na ta način si me spet pomladil. Saj ne pravijo zastonj, da star postaneš takrat, ko je tvoje novo znanje sestavljeno samo še iz svojih spominov. lp