Srečno blogerji!
Komentiraj
Objavil/a Alex van der Volk 26.09.2007 ob 06:30 ob 06:30 pod (Po)nočna filozofiranja, Namenjeno tebi, Šnopčki za dušo
Dobro jutro, Slovenija
Pa smo jih končno izbrali, kajne? Tresla se je gora (khm… Blogos), bilo je takšnih in drugačnih pričakovanj, zaključek pa več ali manj pričakovan in novi Siolovi hišni blogerji so postali Fetalij, Chef in Irena. Za vekomaj zapisani v zgodovino slovenske blogosfere, saj bodo postali prvi (in mogoče celo edini) slovenski blogerji, ki jim bo portal, ki jim gostovanje bloga nudi, to tudi plačeval. Vsak mesec po 210 evrov. In četudi se bo referendum čez eno leto ponovil, bodo tokratni trije zmagovalci pač vedno ostali zapisani kot prvi. A sam bom na tole tekmovanje1 pogledal s svojega zornega kota, oz. če tako hočete, iz varnega zavetja svojega brloga.
V konkurenci osemdesetih blogov, je Volkov b(r)log zasedel odlično peto mesto. Pustimo ob strani, da je Vvodnarka vse tri glasove oddala zame. Pustimo ob strani, da so zame glasovali trije blogerji, ki so na Blogos pobegnili z Delovega tudi.ti in pustimo ob strani, da je zame glasoval tudi moj sodelavec, ki si je (kot da bi vedel) svoj blog odprl le nekaj dni pred začetkom referenduma. Dosežek je, kar se mene tiče, več kot odličen. Že od začetka ni bilo dvoma, kdo so pri izboru glavni favoriti. Najbolj pridni pisci in najbolje komentirani. Če Had ne bi pobegnil na svojo domeno2, bi bilo prvo mesto slej ko prej rezervirano zanj, tako pa je bilo jasno, da lahko po prvih treh mestih posežejo prav poznejši zmagovalci, ogrozijo pa jih lahko kvečjemu Pi.roman, Zloba, Mojcas, BubaŠvabe, Sosed in mogoče tudi moja malenkost. Hočem reči, vse se je izteklo po napovedih, z izjemo tretjega mesta, ki sem ga napovedoval MojciS, na koncu pa ga je dosegla »glamur«3 blogerka Irena.
Ne bom skrival, da sem si želel tistega tretjega mesta, za katerega sem že vnaprej vedel4, da mi je edino kolikor toliko realno dosegljivo. In ne bom skrival, da sem si tega tretjega mesta želel izključno zaradi mesečnega honorarja in ne zaradi ega, ki bi mi ga utegnilo dvigniti pojavljanje ob Jonasu, Crnkoviču in Co. Ne, zakaj bi lagal sam sebi in govoril, da si tega tretjega mesta nisem želel? Je pravzaprav sploh kaj bolj pomilovanja vrednega kot je laganje samemu sebi? In čeprav mi je bilo zadnja dva dni dejansko kristalno jasno, da do njega ne morem več, sem še vedno potihem pričakoval čudež. A včeraj, ko sem se ob enih skobacal iz postelje in pogledal uradne rezultate, se je vse skupaj le še potrdilo. Toda v isti sapi sem si zadovoljno pokimal. Hej, Volkec, skuliraj se, tole je dosežek, za katerega si dejansko lahko čestitaš!
A kaj je dejansko narobe z mojim blogom, si jaz ne znam razložiti, ni važno koliko tuhtam. V čem je skrivnost, da se me komentatorji vztrajno izogibajo in (heh…) le kje je skrivnost, da tako redko zaidem na naslovno stran Siola5? Je posredi resnično samo to, da pač ne obravnavam aktualnega dogajanja, pač pa poskušam vlivati v ljudi to kar današnjemu svetu tako zelo primanjkuje? Je krivo to, da so moji prispevki dejansko predolgi? Je moj stil pisanja zoprn? Je krivo to, da me ima tako malo ljudi v povezavah? Hopla! Tukaj se bom pa malo ustavil. Veliko ljudi mi je, tako prek komentarjev, kot prek mailov povedalo, da me že dalj časa redno bere. Ampak povezav na moj blog na njihovem ne najdem. Okej, res je, niso vsi takšni bukseljni kot sem sam, da bi za branje svojih najljubših potrebovali blogrolo, saj obstaja mali milijon RSS feedov, vendar si jaz tega kljub temu ne znam razložiti. Je mar koga sram, da bi drugi opazili, da bere, oz. da ima Alexa van der Volka v povezavah? Zveni smešno in priznam, da v to še zdaleč ne verjamem, ampak kaj je potem razlog? Pa mi nihče ne bo rekel, da blogrola ne vpliva na obisk in posledično tudi na komentarje. A s tem sem spet na začetku. Kaj je torej krivo? Ne vem in ne znam si razložiti naj se še tako trudim… A poglejmo še z enega zornega kota.
Nekaj dni nazaj je eden od mojih najljubših blogerjev, Sosed, modroval o tem, kdo ima koga rad. Hja, pravzaprav ni potrebno biti nek hud ekspert, da to ugotoviš. In tudi za to, da ugotoviš kdo koga nima rad, je dovolj le nekaj dni srfanja po blogosferi. Ta bere in komentira tega, drugi drugega, ta se spre s tem, vsi po vrsti berejo Jonasa in Crnkoviča… Ne, tukaj dejansko ni skrivnosti. Mogoče bi si sam celo upal zatrditi, da se je ustvarilo nekaj med seboj povezanih taborov, v katere se je »od zunaj« dokaj težko prebiti. In tukaj se moj tok misli ustavi. S svojim blogom, z vso svojo ustvarjalnostjo, v vsej moji pisariji imam veliko premalo časa, da bi redno in vsakodnevno bral bloge iz mojega Clickrolla. O ja, jih berem, ampak še zdaleč ne vseh in ne vsak dan. Tudi vsakega prispevka ne preberem, razen tistih, ki me pritegnejo. In tako posledično tudi komentirati ne morem kaj veliko. Hej, Volkulja mi na trenutke omenja, da sem z blogom pomalem zasvojen, čeprav razume mojo veliko potrebo po ustvarjalnosti. A brez komentiranja drugih blogov, je tudi želja po večji prepoznavnosti čista iluzija.
Seveda še zdaleč nočem reči, da nisem prepoznaven. Vse prej kot to. Dober sem, majkemi, da sem dober. Okej, pride post, ki je totalno skropucalo, ampak saj vendar nihče ni popoln. In če ne bi bil dober in pomalem drugačen od povprečja, najbrž ne bi prišel tako v Delo, kot v NeDelo. Konec koncev sem dobil več kot dovolj priznanj, da mi v to ni potrebno dvomiti. In, če sem že pri tem, sem se v zadnjih dveh mesecih soočil s tem kaj pomeni imeti ogromno komentarjev, od katerih niso čisto vsi samo dobronamerni, ti pa jih ne moreš urejati, ker pač še vedno nimaš urejenega pravnega obvestila, oz. drobnega tiska. Z izborom za hišnega blogerja, bi se le ti bržkone podvojili. Najbrž še toliko bolj, ker je zavist rak rana naše lepe Slovenije in bi me marsikdo poskušal zajebavati samo zaradi tega, ker bi vedel, da sem za bloganje plačan… Kdo bi vedel. Mogoče pa bi se celo pokvaril in ne bi več bil toliko iskren. Ne vem! In ne poskušam se tolažiti in slepiti, da je bolje, da tega tretjega mesta nisem osvojil, ker sem si ga odkrito želel že zaradi finančne situacije, ki se sicer vidno izboljšuje, a še zdaleč ni zavidanja vredna.
Sam ostajam Alex van der Volk kakršnega ste me navajeni. Takšen in nič drugačen. Vesel bom, če me boste redni bralci brali še naprej in vesel bom vsakega novega. Vesel bom vaših komentarjev, pohval, (upravičenih) kritik in vesel bom vaših mailov, ki me včasih tako razveselijo, čeprav nanje načeloma ne odgovarjam, spet samo zaradi pomanjkanja časa, oz. urejanja bloga. In rad bi se iskreno zahvalil vsem, ki ste z menoj in vsem, ki ste glasovali zame. Najlepša Vam hvala. Mogoče vse skupaj6 jemljem celo preveč resno in peto mesto ni nek hud dosežek, ampak to so pač male stvari, ki mi pač veliko pomenijo, pravi pravcati šnopčki za dušo in za temi besedami tudi stojim.
Kot zadnje pa sporočam trem novim hišnim blogerjem naslednje: Ostanite takšni kot ste. Dosegli ste ogromno, saj ste (kot sem omenil na začetku) prvi, ki ste bili kot »navadni smrtniki« izbrani za hišne blogerje. Predvsem, ne pokvarite se in poskušajte imeti v glavi, da tisti denar ne prihaja od bloga. Četudi bi si nato predstavljali, da pada z neba (hm, kako zanimiva primerjava je to…). Pa se beremo, saj veste, there is no finish line…
Slovenija, želim vam lep dan in če imate slučajno minutko časa, storite nekaj za moj ego in me vtaknite v svojo blogrolo. Bi šlo?
Vaš Volk
- ne vem zakaj mi je sicer veliko bližje beseda »referendum« [nazaj gor]
- kot bržkone edini slovenski bloger, ki si je to lahko privoščil, ne da bi se mu obisk zaradi tega drastično zmanjšal [nazaj gor]
- Irena, tole je mišljeno izključno pozitivno [nazaj gor]
- po enem dnevu glasovanja pa se je to le še dodatno potrdilo [nazaj gor]
- zadnje čase se stanje sicer korenito popravlja, da ne bo kakšne zamere s strani uredništva, čeprav imam o tem svojo teorijo zarote, ampak naj počaka na kakšen drug prispevek [nazaj gor]
- in tako tudi bloganje [nazaj gor]
vidis alex.. stvar je zelo preprosta.. tvoji prispevki ne potrebujejo komentarjev, ampak se lahko samo zamislis nad zapisanim.. in velikokrat, ko zelim komentirati, ugotovim, da bom s komentarjem samo zasmetil vse skupaj.. in zato si rajsi tvoje besede zapomnim..
p.s.: v tej konkurenci ne bi jaz nikoli prisel med prve tri.. tega se zavedam..
Že prav če si jih analiziral. Tudi prav, da si jim zaželel vse dobro. Težko pa si boš razložil zakaj ne ti. Moje mnenje je, da ne potrebuješ zase odgovora. Volkec si in volkec ostani.
volk, ne vem, kje je težava. ljudje te beremo, sicer sem sam bolj slab s tem branjem, ker zelo slabo sploh berem druge bloge… preberem kaka dva, tri, prečekiram za nazaj in molim, da do naslednjič ne bom zamudil veliko, ker pač za prebiranje velikokrat nimam časa, če so pa res dolge objave, me kar malo odvrne (čeprav jih sam zadnje čase velikokrat pišem), ampak okej, ko si vzamem čas, si ga vzamem in preberem.
tako kot je rekel had…nekatere stvari enostavno ne potrebujejo komentarja, glede blogrole pa je pri meni tako - nahaja se na dnu strani, kjer po moje pristane zelo malo obiskovalcev, tako da je isto, ali si v njej ali nisi. te bom pa dodal, pa boš lahko poročal, če je kdo zataval na tvojo stran preko moje, da vidim rezultat.
glede naslovne strani siola si ne beli glave… ni ne vem kakšne razlike… sicer je lepo videti, da je na objavo kliknilo tisoč pa še malo ljudi, ampak koliko teh ljudi jo dejansko prebere?
to s komentiranjem pri drugih imaš prav… obstaja večja možnost, da te opazijo in priklikajo do tvojega bloga, če puščaš komentarje pri drugih, ampak bolje, da sploh ne komentiraš, kot pa da bi to delal s tem namenom, da bi povečeval obisk pri sebi… pač poveš kaj tam, kjer imaš kaj povedati, to je to. škoda bi se bilo spuščati na raven, kjer bi komentarje puščal drugje zgolj zaradi lastne prepoznavnosti… posluževati se takih “vzvodov” se mi zdi glupo. ampak okej, kakor komu sede, zate si pač ne morem predstavljati, da bi se posluževal česa takega
sicer pa hvala, meni se sicer ne zdi nič posebnega, bom pa mogoče spremenil mnenje, če se pokaže, da bodo prišle neke nove priložnosti, ki prej niso, ampak v to močno dvomim. spreminjati se nimam namena, če bi od mene zahtevali neke drastične spremembe v stilu pisanja, bi verjetno moral odkloniti podpis pogodbe. bilo bi mi žal, ampak raje ostanem zvest sebi kot pa da bi mi kdo drug narekoval, kaj naj pišem. denar je že praktično porabljen - oktobra se začne tisto vračanje štipendije, tako da imam v mislih pač, da od tega ne bom imel nič denarja v žepu, še vedno bom moral trdo delati za denar, ki ga zaslužim in tako se mi zdi edino pravilno in bom to počel še naprej…
mater sem se razpisal…
skratka, iz celega tvojega bloga seva to, da si izjemno dober človek, pišeš zanimivo, čeprav včasih res predolgo, ampak tudi to preberejo tisti, ki te berejo redno, preizkušeno. za moje pojme ti ne manjka nič, kaj pa bi rada množica… in ali bi ti sploh rad bil nekaj, kar je všeč množici? no ja, morda jih je res treba samo “zvabiti” na tvoj blog, da pridobiš še večjo bazo rednih bralcev. čeprav se mi zdi, da si kar dobro prepoznaven :)
lep pozdrav, srečno ;)
Volkec, mene ni sram, da te berem, tudi med povezavami te imam, se pa strinjam s Hadom, da pogosto bloge le berem in ne komentiram vsepovprek. Tako kot si ti napisal novim hišnim blogerjem: Ostani tak kot si! Brala te bom, tudi če ne boš 3.! Ti pa seveda želim, da bi bil ne le 3. ampak 1.! Lep dan!
Se strinjam s Hadom - tvoji prispevki so v večini zaključeni. v bistvu ne potrebujejo komentarja ali pa ga “ne znamo” komentirati. Recimo v podpisu brez panike: si lepo zaključil, da ni treba panikarit za en podpis - edino kar bi ti večina lahko napisala je, da imaš prav ali res je. Ali bi ne to bilo brezveze? In blog ni forum ali ne?
Bom še jaz dodala piskrček.
Berem tvoj blog, skoraj redno ;) prispevkov pa ne komentiram pogosto, ker preprosto nimam kaj “pametnega” dodati oz. komentirati. So res preprosto šnopčki za dušo, ki jih vzamem (spijem) in pustim da v meni ostaja okus po njih.
Itak je pa tako, da če nekaj delaš zato, ker te to veseli, zunanje pohvale in vzpodbude ne prinesejo veliko, ker že sam veš, da delaš dobro stvar. In ti to zagotovo delaš - dobro stvar ne le zase pač pa tudi za druge. ;)
Volkec, čin!!
Žal mi je, da nisi prišel na tretje mesto. Ampak, tako pač je v življenju - vsaka stvar je za nekaj dobra. Povem ti, da si jaz sebe ne bi predstavljala v tem kotlu in bi potem začeli - ja, kako pa ona, pa saj si ne zasluži - pa to pa ono… Ti boš že dobil svojo priložnost. Samo brez panike. ;)
O faaaak, zdle sm šele vidu, da te nimam na blogroli. Dobr, da si povedu. :)
Število komentarjev definitivno ni pokazatelj branosti ali priljubljenosti.
Jaz včasih napišem prispevek, ki ga imam za odličnega, dobim pa pet komentarjev.
Če komentarje res pogrešaš, ti pa predlagam, da napšišeš kakšno o prometu ali o partizanih in domobrancih. Uspeh zagotovoljen! Ampak ob teh komentarjih te bo bruhat prijelo :)
Drž se! Beremo redno!
Sm te “vtaknila”!
redno te berem, vendar- kot veš, ne komentiram zmeraj. In če primerjam le dva bloga-tvojega in Dajaninega, so vsakršne primerjavi-glede kvalitete zapisanega pri enem in drugem- docela nemogoče. Enostavno rečeno- ti, dragi Volk VEŠ, da tvoje pisanje zelo cenim. Ob tvojih zapisih se največkrat zamislim, ob zapisih neke dame, ki piše recimo o svojih sexualnih potrebah v zrelih letih, pa postanem nevoščljiva :-) :-)
To razmišljanje me malo spominja na nekoga, ki hodi hkrati z tremi ženskami (zadevo nekako uspešno časovno usklajuje)in ima še nekaj žensk tako za malo hopa cupa sem pa tja. In on se vedno pritožuje, da nima v življenju sreče z ženskami. Halo? Kaj pa bi ti sploh rad?
Če apliciram na tebe. Najprej se odloči, kaj bi z blogom sploh rad. Če bi rad veliko komentarjev, potem napiši nekaj provokativnega, postavi se na ostro stališče (recimo proti pornografiji na 24ur) in napiši objavo nekaj na polovico, da se potem ljudje lahko v miru naprej prepucavajo. Sam ne komentiram povsod, oziroma preberem mnogo več, kot puščam komentarjev.
Še dobro, da se najdejo blogerji, ki ne gradijo “kariere” na aktualnih in provokativnih dogodkih! Mislim, da ti ne bi bil ti, če bi se spustil na ta nivo. Do zdaj sem še vsak prispevek prebrala do konca (čeprav morda kakega v dveh delih ;) ). Če bi bil zoprn, sploh ne bi prišel niti na 5. mesto! Ob vsem tem razmišljanju sem se že ustrašila, da boš začel “strateško” ustvarjati :P
Aja, BTW… Jonas? Crnkovič? Nimam časa…
Dober si in tak ostani tudi v bodoče! LP Aleš
Hm, nekoliko ste me spravili v zadrego z vsemi temi komentarji… Moj namen zjutraj je bil na svojstven način čestitati prvim trem in nekoliko analizirati zakaj sem več ali manj precej slabo komentiran, če ravno ne pridem na naslovno stran Siola. Zdaj pa nisem prišel, a se je vseeno nabralo kar nekaj komentarjev. No, bom poskusil odgovoriti :) Že vnaprej pa se opravičujem za enega zadnjih stavkov, oz. za poziv da me vtaknite v blogrolo. Ja, precej patetično zveni :)
@Had: Hvala, velikokrat, ko premišljujejm o tem, pridem do podobne ugotovitve, da pač ne puščam stvari “odprtih”, ampak neko temo poskušam razčleniti, nato pa nekdo resnično nima kaj dopisati. Na tem zagotovo nekaj je, zaradi tega so moji prispevki včasih tudi tako dolgi. Z zadnjim stavkom pa se ne strinjam
@Drmagnum: Ostajam sam svoj in mislim da bi bilo vsako spreminjanje samega sebe blogerski samomor. Pravzaprav so zato blogi tako zanimivi. Ker je vsak od nas samosvoj
@fetalij: Uf, si bil pa dolg, ja, skoraj tako kot jaz :) Zelo dobra analiza tako mojega bloga, kot stvari, ki sem se jih zjutraj spraševal in mislim, da si point odlično zadel. Predvsem s tem, koliko klikov dobiš če si na prvi strani, a koliko ljudi tole dejansko prebere. Hvala in srečno tudi tebi, verjamem da se (tako kot jaz) tudi ti ne boš spreminjal in bo na tvojem blogu še veliko doz pristnega smeha
@:-): Najlepša hvala, imaš pa sicer podoben problem kot jaz, ker kot kaže bereš bloge, a ti nato zaradi množice le-teh zmanjka časa za sledenje vsem in komentiranje
@Enolla: Odličen point, do katerega tudi sam ponavadi pridem, ko premišljujem o tem zakaj sem včasih slabo komentiran in zakaj imam včasih tak občutek, da sem neprepoznaven. Takšni komentarji me prepričujejo v nasprotno. Jebiga, še vedno imam pač malo nezaupanja vase, saj priznam…
@Mici: Hvala, res hvala. Tole je bil pa šnopček za mojo dušo :)
@Dajana: No, kot sem rekel, mogoče je celo bolje da nisem, kje pa piše, da mi ne bi stopilo v glavo? lahko rečem da mi ne bi, ampak denar me je nekoč že pokvaril… Ne vem, ampak če bi mi bilo usojeno, bi najbrž bil tretji. Očitno je bilo bolje, da nisem bil izbran, saj me zlonamerni komentarji včasih dejansko nekoliko potolčejo, v tem primeru pa bi bilo le-teh bržkone samo še več
@Buba Švabe: To je pa zato, ker me bereš prek teh frdamanih RSS feedov, ki jih pač ne bom nikoli razumel - vsaj ne teh, ki jih naštimaš prek outlooka :) Pa hvala za povezavo, čeprav me je zdaj dejansko malo sram, da sem “žical” zanjo
@Chef: Točno tako. Samo začel bi obravnavati aktualno in politično perečo tematiko in vse bi se v trenutku “poklopilo”, kam pripelje vse to pa sem lahko videl pri odprtem pismu Mateju Sedmaku. In ni mi bilo všeč. V tem primeru tudi ne bi mogel trditi, da sem to jaz. Pa še enkrat iskrene čestitke za drugo mesto in ostani tudi ti takšen kot si ;)
@Akvarij: Hehe, hvala. Mimogrede, trenutno imamo veliko zalogo DVD-jev z Ninja želvami (zdaj pa lahko pohvališ tudi moj spomin :lol:)
@Mica: Prav zaradi tega se blogov med seboj ne sme primerjati, ker je to enostavno paradoksalno. Žal (priznam) včasih sam počnem točno to, čeprav sam ne vem zakaj in zakaj nisem zadovoljen s tem kar imam. Dvesto posamičnih obiskovalcev dnevno, od katerih jih več kot polovica ostane več kot pet minut ni tako zelo slabo, vsaj po mojem mnenju ne
@Dronyx: Hahaha, zanimiva primerjava, ni kaj. Kaj bi z blogom rad, sam dobro vem, ampak kot sem pojasnil že v zgornjih odgovorih, mi pride včasih “gor” malo nezaupanja vase. In bržkone je prav zaradi tega nastal takšen prispevek, čeprav (ponavljam) je bil osnovni namen predvsem na lasten način čestitati trem zmagovalcem, ki jim zmago resnično privoščim in jim iskreno želim vso srečo
@Chiara: Ne, to ne bi prišlo v poštev. Prvič zato, ker pač to ne bi bil več jaz, drugič zato, ker je blogov, ki obravnavajo aktualno tematiko že več kot preveč in tretjič zato, ker se zavedam, da nisem dovolj intelektualca, da bi moje mnenje kaj dosti veljalo. Res je, da množice privlačijo odprti prispevki o aktualni tematiki, ampak če je to cena za vsesplošno komentiranost in obisk, takoj podpišem da stvari ostajajo takšne kot ste. Mogoče sem pa res potreboval samo nekaj vzpodbudnih komentarjev
@Aleš: Najlepša hvala in lep pozdrav tudi tebi. Tudi Aleš :)
Tale prispevek me je ganil skoraj tako močno, kot če mi nekdo pošlje po mejlu serijsko pismo, da nujno potrebujejo točno mojo krvno skupino in potem takoj letim na transfuzijo.
Prej sploh nisem imel v blogroli nikogar, ko sem tole prebral pa sem moral takoj ukrepati. Da ne bo sedem let nesreče. Zato sem te dodal in še nekaj ostalih. So mi pa blogrole po pravici povedano antipatične in nikdar kaj pretirano ne klikam po tem. Morda služijo pri nekaterih za grupiranje, da se vidi kdo je s kom, samo sam se ne želim omejiti na nekaj blogov. Blogosfero jemljem kot restavracijo, kjer dobim dnevni meni in izberem nekaj po okusu tistega dne. Ne maram pa vsak dan kislega zelja z klobaso, ali vešalice v lepinji.
Ojla Volkec! Berem v tvojem “Moj profil”, da si optimist. Torej, ostani to še naprej, piši tako kot pišeš in se imej skrajno lepo. Malce se zavleci v brlog, pretuhtaj in boš videl, da sekirancija ni na mestu. Tvoji članki so prijetni in upam, da bodo taki tudi v naprej! Te pozdravlja: septemberska noviteta - to sem jaz - na blogu!
Sorry, tudi jaz te berem prek RSS - Google Readerja. Te bom dodal med blogrolo, kakor tudi ostale, ki jih prebiram, čeprav imam zelo zelo malo obiska. Mogoče pa kdo pride do tebe - preko mene :)
P.S. Ponavadi te ne komentiram, ker v večini zaključiš vedno tako, da nimam kaj dodati.
Jaz se tudi strinjam s Hadom, da v komentarju včasih ni kaj za napisati. Ponavadi daljše objave nimajo nevemkoliko komentarjev. Sam se pričel truditi z Zapisi iz raja, pa vložim kar nekaj časa in razmišljanja v to in nekega blaznega odziva ni.
P. S. Glasoval sem zate :))
glede na to, da cenim iskrenost pri tem, ko ti nekdo pove kritiko, bom tudi pri tebi iskrena:
pišeš izredno dobre prispevke, sploh tisti so mi všeč, ko po naporni noči uspeš toliko spraviti skupaj… edino kar pogrešam, je mogoče malce več slik (ampak to je samo moje mnenje, ker sm navajena na barvitost blgoa in sama mogoče že malo “posiljujem” s slikami… ampak ne vem… zdi se mi za malo razbijejo tekst in naredijo stvar prijetnejšo za branje)
nikakor me tudi ne motijo dolge objave… včasih se čez kako mogoče res težko prebijem (tista s sedmakom mi je npr. delala probleme), spet čez drugo letim tako, da jo kar požiram, besedo za besedo…
lahko bi napisala še nekaj, pa ne bom, ker se ne bi rada zamerila nekomu drugemu, s tem ko bi rekla, da si ti bolj zaslužiš biti hišni bloger… sama sem se glasovanja raje vzdržala, ker sem pričakovala rezultat… deloma mi je všeč, deloma ne… na žalost je tako, da tisti, ki za moje pojme res dobro blogajo, nimajo veliko komentarjev in obiska in se posledično niso mogli prebiti niti na listo za glasovanje…
uff… o tem imam čistp redolgo mnenje, tako da ti ga zaupam raje enkrat v živo ali po mailu ali pa kar v ene prispevku, samo potem se bo verjetno name stresel gnev določenih blogerjev, ampak bomo videli, bomo videli :)
lepo bodi in ostani še naprej tako izviren in dober pisec :)
Ja, lahko pohvalim tvoj spomin! Ampak, bom prišla raje po strip z ninjami. Kdaj že pride? Ob torkih?
evo te bom dodala še jaz, zato k si boljš k….eh dodala te bom, da ti nabijem ego :lol:
jaz mislim, da ti gre odlično, Alex. imaš svoj (po mojem mnenju precej širok) krog bralcev, ki se redno vračajo na tvoj blog in hranijo s tvojimi zgodbami. in dokler boš zvest sebi, boš zvest tudi njim. glede glasovanja je pa tako, da je na blogosu veliko dobrih blogerjev. trojici, ki je bila izbrana, to iz srca privoščim, vendar tudi če bi bil izbran kdo drug (zloba, mojcas, buba švabe, ti…), ne bi imel nobenih zadržkov. in ne glede na to, koliko glasov je kdo dobil - zame stvari ostanejo enake. bral bom tiste, ki sem jih bral do sedaj. med njimi so vsi trije novi hišni in med njimi si tudi ti. le tako naprej.