21
Komentiraj
Objavil/a Alex van der Volk 10.08.2007 ob 06:30 ob 06:30 pod (Po)nočna filozofiranja, Šnopčki za dušo, Številke
Dobro jutro, Slovenija
Brrr, kako lepo jutro se je zbudilo iz te mrzle in jasne noči. Sicer je nekoliko hladno, ampak to me ne moti, da ne bi bil dobre volje, ki tokrat ni povezana samo s tem, da sta mi ostali samo še dve nočni, ampak tudi s tem, da se zavedam, da je neko obdobje mojega življenja nepreklicno mimo in da sem bolj kot kdajkoli odločen, da se tja ne vrnem nikoli več…
Eno vprašanje imam za vas. Vam številka 21 kaj pomeni, oziroma pove? Najbrž nič kaj dosti, kajne? No, vemo da je to eno od pravljičnih števil, tako kot tri, sedem, trinajst in druge, vemo da ni praštevilo, da je seštevek dveh številk v njej enak tri, to je pa tudi vse. In tudi sam dolgo nisem vedel v čem je skrivnost števila enaindvajset, čeprav se ga zasledi na veliko področjih. Zdaj vem in če me ob enih in enajst minut1 zbudite, vam bom povedal, da je 21 številka, ki jo dobimo, če seštejemo številke z vseh šestih stranic igralne kocke. Torej 1 + 2 + 3 + 4 + 5 + 6 je enako 21. Čista hazarderska številka. Povod za današnje razmišljanje mi je dal članek v Jani, ki sem ga bral ponoči.
Čeprav sem v preteklosti še prerad lagal sam sebi, sem bil dejansko resno zasvojen s hazardiranjem. Vse skupaj se je začelo kot nedolžna šala, češ, saj sem star 20 let in lahko grem legalno pogledati notranjost naše »naravne znamenitosti«, novogoriške Perle. Tako sem se odpravil tja in ob sprehajanju po igralnem salonu, sem pomislil, da me popolnoma nič ne stane, če vsaj malo poskusim. In sem. Šel sem k blagajni, nabavil žetone za petdeset tisoč lir (približno pet tisoč rajnkih tolarjev) in se usedel k prvemu avtomatu, ki je pritegnil mojo pozornost. Ni trajalo dolgo, ko je vse skupaj začelo cingljati in se bleščati, na »enorokem banditu« pa sta se na rdeči črti ustavili dve sedmici in en »progressive« znak. Do mene je prišel uslužbenec v obleki, mi stisnil roko in mi izročil milijon lir v kuverti. Mojbog, nisem pomnil, kdaj sem nazadnje držal toliko denarja v rokah. Toda imel sem dovolj pameti. Kuverto sem prepognil, spravil v žep in odšel, kot da se ni nič zgodilo. Prišel, videl, zmagal. Mat v treh potezah, le zakaj bi kvaril svojo zmago z nadaljnjim igranjem, kot se je to prerado zgodilo igralcem pokra na avtomatih v vsakem drugem baru. No, velja povedati, da se je takrat resnično v vsaki, še tako zanikrni gostilni našel poker avtomat, na katerem so si gostje poskušali dvigovati mesečni proračun.
Imel sem službo in nobenih stroškov. No, vsak mesec sem dal večino plače k strani, saj sem ob tem, ko me je hranila teta, pri kateri sem takrat še živel, lahko povsem dostojno živel od napitnine. In denar se je nabiral. Vsak mesec ga je bilo več. Toliko denarja nisem imel nikoli v življenju, le sanjal sem lahko o njem. Kaj narediti z njim? Samo prah se je nabiral na njem, četudi bi ga hotel zapraviti, ga ne bi mogel. In nekega večera, ko nisem vedel kaj bi počel, sem zavil v mini casino Princess v strogem centru Nove Gorice. Tisti dan ni bilo sreče, izgubil sem vseh dvesto tisoč lir. Prekleto… Ampak se mi bo že spet nasmehnila, jutri bom prišel nazaj.
V enem letu2 sem v igralnicah Princess, Perla in Paquito pustil denarja za en dober avto srednjega cenovnega razreda, vse dokler nisem spoznal bivše predrage, ki je kmalu ocenila, da moja strast ni več normalna in mi je postavila ultimat - ali ona, ali igranje in sam sem rade volje sem izbral prvo. Toda ko zdaj gledam deset let nazaj, ne morem razumeti, kako me je vsa stvar posrkala vase. Prvič sem dobil, tudi nato še nekajkrat (moj največji dobitek je bil sicer milijon in pol lir v Paquitu), a večinoma sem iz igralnice odhajal z dolgim nosom, jezen sam nase in na cel svet ter si med zobmi sikal, da se igralnici ne približam nikoli več.
Zavedam se, da temu ni bila kriva igralnica, ravno tako se zavedam, da je bila temu kriva moja šibka volja, zaradi katere se zasvojenosti nisem mogel otresti in dejstvo, da sem kar naenkrat dobil preveč denarja, kot tudi tega, da igralnice niso ustvarjene za reveže, ampak za bogataše, ki denarja dejansko ne potrebujejo, ampak brez igralnice tudi igralcev ne bi bilo. Koliko ljudi se zdravi v skupinah za samopomoč, saj so zabredli, ker jim nihče ni odprl oči? Koliko ljudi je naredilo samomor in koliko družin je ta zasvojenost razbila? Koliko jih še bo? Sam vem, kako izgleda biti pod vplivom številke 21. Strast te zgrabi in te drži. Saj bo, saj bo… Zdaj bo, čutim da bo. Tale avtomat mi bo dal, zagotovo bo. In občutek, ko se to res zgodi in zaslišiš zmagovalno melodijo, je podoben orgazmu, ampak tisti trenutek ne veš, da se pogrezaš v pekel.
Kot sem rekel, sam sem se zasvojenosti na precej srečen način otresel že po enem letu. Zdaj bi mi ta denar zelo prav prišel, ampak ne jočem zaradi njega. Ne, zato ker enostavno vem kako je biti zasvojen, me ne vleče več v igralnico in obenem se zavedam, da vsi hazarderji sami ne morejo iz tega. Iz dneva v dan jih bo več in povsem upravičeno lahko vprašam prebivalce našega malega mesta – ste prav zares prepričani, da si želite igralno zabaviščni center v svoji soseščini?
Lahko noč in lep dan vam želi vaš
Volk
Jaz sem strogo proti temu novemu centru. Ne rabimo tega. Naj raje postavijo kaksno novo bolnico ali center za pomoc ljudem v stiski - pa tudi ne bo manjkalo strank. Dobro si povedal s svojim primerom - house always wins. Hazardiranje je bolezen, zasvojenost.
sem totalno proti gradnji tega cantra…sam si dobro zadel bistvo…iz kroga hazardiranja ne rešiš več sebe, niti družine..
Življenje samo je neko hazardiranje…
Kar se tiče gradnje same, zadeva sploh ni tok napačna, dost enga kapitala se bo nabral, regija sama se bo posledično na nek daljši rok bolj uspešno in hitrej razvijala, je pa res da če bo posel zelo dobičkonosen, se bodo ob pregledu poslovanja župani te regije in vsi, ki imajo karkoli pri temu prav gotovo odločili za nadgradnjo oziroma za razvojni načrt regije, ki bo temeljil predvsem na nadgrajevanju tega našga mejhnga “vegasa”.
KAR PA posledično seveda lah na določeno skupino ljudi prav gotovo zelo slabo vpliva.. v mislih imam predvsem labilne in naivne osebe, katere bodo tako dolgo kopale to hazardersko luknjo dokler se pač same ne bodo dokončno noter pokopale.
Je pa res, da bi morala država sama in pa predvsem sami centri iger na srečo, vložt nek kapital za ustanavljenje centrov, kjer bi se izvajala odvisnost od teh iger, ki je kot je dokazano in sami vemo iz dejstev lahko hujša od katerekoli droge. Določene delavnice za “odvisno” skupino ljudi, katerih obiskovanj bi bilo sodno določeno in bi bilo neobiskovanje le teh označeno kot prekršek, ki bi se kaznoval.
DZ lahko sprejema zakone takšne in drugačne, glede pravic lastnikov, novogradenj, čas odprtosti, davki, zneski itd.. samo ni se pa še pojavil poslanec, ki bi poudaril še na podzakon slednjemu, ki bi obravnal odvisnike, ustanavljanje raznoraznih centrov za omenjene itd…
Tako da gradnja centra lahko prinese zelo veliko in jo absolutno podpiram(čeprav sam nimam želje po obiskovanju takšnih centrov itd), samo je pa dejstvo da se bo nabralo zelo veliko kapitala, ki bo kot sem že omenil, regiji zagotavljal neko prihodnost in razvoj. Poskrbeti je treba samo za oškodovano in psihično zelo prizadeto skupino populacije.
Vsi ljudje pa se moramo zavedati.. da kar je hitro in lahko dobljeno… še hitreje in še lažje izgubimo. ;)
Ostanite premišljeni ;) LP
*aneks :)
predvsem bi moral biti povdarek na preventivnem delovanju centrov, ki bi tako in drugače seznanjali javnost z možnimi posledicami in reševanju le-teh.
Ti si pa z vsem mogočim zasvojen :)
In eto, vidiš, če si takole prekinil neumnosti s hazarderstvom, boš z enako voljo nehal tudi kaditi!
Rahel popravek, Chef - BIL, trenutno sem zasvojen “samo” z nogometom, cigareti in seveda mojo Volkuljo. Hm, morebiti pa mi bo postavila podoben ultimat kot bivša predraga :D
Samo da ti ne bo postavila ultimat da nehaj blog pisat))))) Mal heca, a?))
Rodrigo, to pa se ni za bat :))
Droga današnjega sodobnega časa. :D
Vse je samo v glavah ljudi in debelini denarnice. Nekomu se svet podira pa, če zapravi samo 20 evrov. Ampak bo naslednji dan spet igral. Nekdo pa bo zapravil miljon ali dva pa si ne bo belil glave s tem.
Sam hodim parkrat mesečno v casino. Tja grem z največ 50 evri. Igram samo poker. Včasih zgubim, včasih dobim. Večinoma pa sem na nuli kar se izgube in dobička tiče. V casino hodim zaradi zabave. Sam ne bom s tem nikoli zasvojen. Pa tudi če bi zapravljal milijone. Če bi jih zapravljal bi jih imel tudi od nekod za vzeti. ;)
In ne vem kaj ima z vsem skupaj števila 21? Ker je pomembna pri black jacku? Ker je seštevek kocke 21? V gorici lahko kockaš? Tu na štajerskem se ne da. Mogoče ti je skriti favorit na ruleti… Hazarderske številke pa so tak vse od 0 do 36.
Angelmanuel, mogoče imaš s to trditvijo celo prav. Vendar pa ponavadi tisti, ki zapravi dvajset evrov gre v igralnico zato, da bi kaj dobil (kar je največja napaka), tisti drugi pa gre v igralčnico resnično samo zato, da bi svoj denar zapravil. Lep primer je gospod (neka visoka živina pri United colors of Benetton), ki se vsako noč ustavi pri nas in mi je enkrat dejal, da ga ima toliko, da resnično ne ve kaj naj z njim. Saj ga daje tudi za človekoljubne namene, ampak vseeno ga ostane več kot preveč, ima pa vse in še več.
Izvoli, obiskuj igralnico, jaz nisem nikomur rekel naj ne hodi, če si na nuli je to na nek način tvoj hobi, še posebej če igraš poker, saj jaz lahko prostodušno priznam, da je moja napaka pač bila to, da sem igral na aparatih (in občasno na ruletah), zato pa sem toliko zgubil, vendar me nihče ne bo prepričal, da je hazarderstvo pametno, ravno tako pa ne moreš zatrdioti, da nikoli ne boš zasvojen. Nikoli ne reci nikoli. Misliš da sem se jaz zavedal, da sem zasvojen?
Kar se tiče zadnjega stavka - seveda, (skoraj vsak) igra samo za svoj denar in Bog pomagaj ljudem, ki se začnejo pufati zato da gredo v igralnico, ampak a ne bi bilo bolj pametno (ne mislim zdaj nate, da me ne boš napadel) ta denar dajati na kup in si nekoč mogoče kupiti avto? Ali karkoli drugega?
In nazadnje. Poimenovanje blogov je včasih sila nehvaležno opravilo (še posebej, če ga napišeš zjutraj po končani nočni in vidiš pred očmi samo še poteljo), nato pa si moraš izmisliti še naslov objave. Ne predolg in tak, da vsaj malo pritegne ljudi. Jaz sem se odločil za kratek naslov 21, ker je sesštevek vseh pik na igralni kocki 21 in ker se za človeka, ki je zasvojenega s hazardiranjem ponavadi reče, da je “na kocki”, oz. “zasvojen s kocko”, ni važno kaj igra.
Aha še to. Ne znam ti povedati, ali se v Novi Gorici lahko kocka, ker ne pomnim kdaj sem nazadnje bil v Perli ali Parku in niti malo me ne mika še kdaj obiskati ne enega ne drugega.
Kaj pa vsi ti cigareti, ki si jih pokadil? Ne bi tega denarja, ki si ga zapravil za cigarete v bolj koristne namene zapravil? Pa je kajenje še slabša odvisnost. Menda je kajenje pokopalo več ljudi kot pa jih je casino.
Kar se zasvojenosti tiče. Jaz vem, da s tem nisem zasvojen. Mi je čisto vseeno, če še grem kdaj ali ne. Niti me ne vleče. Niti ne mislim, da bom obogatel s tem. Če pa tam zapraviš kakih 100.000 bivših ali pa če si tam kakih 30 krat letno še ne pomeni, da si odvisen. Tudi blog je ena izmed neštetih stvari, ki te posrka vase. Zdaj se s tem ukvarjaš vsak dan. Normalno se ti zdi, da vsak dan nekaj objaviš. Vsak dan daš neko repliko. Kaj pa če bi poizkusil 2 meseca nič objavit? POtem bi pa ugotovil, da brez tega ne moreš in bi se zavedal, da si zasvojen? ;)
Veliko je stvari od katerih si lahko odvisen. Ki te zasvojijo. Casino je le ena izmed neštetih. Ampak, če greš tja z glavo in treznim razmišljanjem se ti nima kaj zgodit. Casino je pa na slabem glasu ravno zaradi teh oseb, kot si bil včasih ti.
@Angelmanuel: Če bova tako nadaljevala, ne bova prišla nikamor. Ker isto bi jaz lahko trdil za kakšnega navijača, (ali recimo cestnega dirkača, da ne boš rekel, da sem izpostavil ravno navijače) češ, a ne bi bilo bolj pametno ves denar, ki ga je plačal za kazni nekam naložit in imeti kaj od njega? In mirne duše priznam, da sem strastni kadilec in resno zasvojen s cigareti. Prav tako ne bom oporekal trditvi, da so cigareti spravili v grob marsikatero osebo več kot igre na srečo. In pazi, nikjer nisem napisal poziva naj ljudje ne zahajajo v igralnice. Naj, če njim paše. Če ti veš, da ne boš nikoli zasvojen, če veš, da se lahko igri kadarkoli odpoveš. Mater, vesel sem zate, kaj šele da bi se zaradi tega hotel prepirat s teboj.
Ti pa sporočam, da pisanje bloga ni moja obsedenost. Če je to zate obsedenost (ali če hočeš zasvojenost), je potem zasvojenost tudi spletna stran Izklop (odkoder se midva poznava), na kateri nekateri visijo cele dneve, ali videoigrica, ki jo prek multiplayerja cel dan nabijajo. Blog je moje veselje, moj hobi, tako kot je očitno tebi igranje pokra. Tudi jaz lahko brez vsakršne slabe vesti zdržim brez bloga tudi po več dni skupaj (če ne verjameš lahko pogledaš arhive drugih mesecev), je pa res, da imam vedno nove in nove ideje za prispevke in blog mi jih omogoča uresničiti, zato pa pišem. In verjemi, da že od nekdaj zelo rad pišem. In tudi replik ne dajem vedno znova, kar ravno tako lahko mirne duše preveriš. Zasvojenost? Vse prej kot to. Se pa zavedam (NE SPREGLEJ!), da si mi blog omenil kot primer in ne kot neko pravilo, ki mi je pač nadomestilo neko drugo obliko zasvojenosti, tako da o tem niso potrebne odvečne besede. Mimogrede (sori, ampak moram reči), lahko bi poskusil tudi z dvema mesecema posta, vem da bi zdržal, ampak zakaj neki bi? Moj blog se je začel tako, da sem (kot sem povedal že v par intervjujih) prihajal iz nočne domov. Jaz sem se odpravljal spat, skoraj vsi drugi pa so vstajali in čutil sem, da bi jim rad povedal kaj lepega, ali jim dal malo lahkotnega branja za dobro jutro… Ko sem to začel, sem zjutraj lažje zaspal in tudi ljudje so prispevke radi brali. In tako se je začelo. No, zdaj sem že pretirano v offtopicu, vem…
Tudi z zadnjim delom tvojega komentarja se strinjam in če bi bili vsi igralci takšni kot ti, teh problemov bržkone ne bi bilo (pa tudi kazinoji bržkone potem ne bi obstajali), ampak ljudje smo po naravi nagnjeni k zasvojenosti, ko se gre za denar pa sploh. Zasvojen si lahko s tisoč stvarmi, jaz pa sem v tem prispevku izpostavil eno najpogostejših (in ne najpogostejšo). Mimogrede, kazino ni na slabem glasu zaradi ljudi kot sem (BIL!) jaz, čeprav mogoče nekoliko tudi zaradi tega. V kolikor ne verjameš, poskusi kje poiskati izvorni pomen besedo »casino«.