Dame iz visoke družbe
Komentiraj
Objavil/a Alex van der Volk 27.7. 2007 ob 06:31 pod (Po)nočna filozofiranja, Šnopčki za dušo
Dobro jutro, Slovenija
Tale moja jutranja filozofiranja so resnično hecna stvarca, saj so tako zelo odvisna od navdiha kot popolnoma nič drugega in resnično verjamem, da so odvisna samo od tega, kakšna (oddelana) noč je za mano. Včasih besede kar vrejo iz mene, da jih še sam ne morem krotiti, včasih pa se moram dejansko siliti, da nekaj napišem, oz. nekoliko pomodrujem o tem in onem. In ko se zgodi slednje in se nato okoli dveh zbudim, moram poleg branja prispevka (in šele nato komentarjev) včasih dobro razmisliti, kaj sem v bistvu sploh hotel povedati. Ponavadi mi to sicer uspe, a ne zmeraj in kaj sem jaz hotel sporočiti širni Sloveniji včeraj zjutraj mi še vedno ni najbolje jasno in če tudi vam ni, oz. ni bilo, se vam zanj tudi iskreno opravičujem.
Ampak danes ni takšne vrste jutro. Prav razigrano poletno sem razpoložen. Zadnja nočna je za mano in prav zanemarljivo dejstvo je, da bom jutri zjutraj ob tej uri že delal prve ure »ubitačnega vikenda«. Zdaj mi je pomembno, da se danes zvečer dobro zrelaksiram, grem kolikor toliko zgodaj spat, potem bomo pa že videli. Čeprav bom v ponedeljek najbrž res spominjal na izžeto cunjo. Ampak kakršenkoli že bom, najbrž vseeno ne bom spominjal na naše »dame iz visoke družbe«1 , ki se pri nas oglasijo čisto vsako jutro med četrto in peto zjutraj.
No, »dame iz visoke družbe«, ki jih bom tekom prispevka imenoval kar »dame«, so tri temnopolta dekleta, ki živijo v bližini Trsta in se vsak večer pripeljejo v Slovenijo, kjer so zaposlene v enem od night klubov, ki v Novi Gorici obratujejo z večjo paro kot kadarkoli poprej. Meni sicer ni najbolj jasno, ali se jim res splača hoditi v Slovenijo, saj se tudi v Trstu najde marsikateri nočni klub, ampak one najbrž že vedo. Vse po vrsti so v nasprotju s kakšnimi uličnimi lajdrami prave lepotice, za povrh pa so še prijazne in čisto vedno pustijo kakšen evro napitnine. Te dame se torej vsako jutro ustavijo pri nas in kupijo cigarete ter včasih tudi kruh in kakšen mesni narezek, ampak niti malo ne bi bile posebne, če ne bi vedno znova zganjale takšnega kraval, kot ga. Jaz jih resnično ne morem razumeti, kako so lahko ob tako pozni (oz. zgodnji) uri tako zelo razigrane, saj bi človek pričakoval, da bodo zlovoljne in zaspane (kot večina priletnih Italijank, ki so do sedaj bile v igralnici), njihovo obnašanje pa temu primerno. No, dame se ponavadi glasno smejijo in tudi nas spravijo marsikdaj v smeh s kakšnimi »amore«2 ali »caro mio«3 , prav zaradi tega obnašanja, ki je popolnoma v nasprotju z damskim pa sem jim sam tudi nadel žargonski izraz iz današnjega naslova.
A vsaka medalja ima dve plati, to sem ugotovil že zdavnaj in če si vsaj malo psihologa, v hipu opaziš, da se pod to krinko razigranosti skriva še marsikaj drugega. Dame so zares vesele, smejijo se, govorijo neumnosti, delajo se srečne, a v resnici so vse prej kot to in katerokoli pogledaš nekoliko boljše, vidiš pod njenimi očmi globoke kolobarje, ki jih tudi debela plast pudra ne more skriti. In z obnašanjem lahko lažeš, a s telesom in še posebej z očmi ne moreš in žalost ter utrujenost v njihovih očeh je jasno razvidna. Moji sodelavci se temu sicer smejijo in pravijo, da nimam pojma, da so pač »baldrake«4 , ampak jaz pač vem, da temu ni tako. Že po fanatičnem zapravljanju denarja, ko je lepo videti, kako jim sto evrov ne pomeni popolnoma nič (oz. samo protivrednost za štiri šteke cigaret) je videti, da svoj obup nad njihovih položajem tolažijo samo z brezsramnim zapravljanjem denarja.
V nekem drugem prispevku, ki je star približno leto in pol, sem se s prostitucijo že ukvarjal in prišel do zanimivih ugotovitev. Saj mogoče za dame velja celo isto, konec koncev so vsa dekleta nagnjena k skrajnemu zapravljanju velikih količin denarja, vendar je razlika med študentkami, ki si tako izboljšujejo finančno stanje in damami, katerim je to takorekoč redna služba, več kot očitna. Mogoče je res tudi to, da za poklic prostitutke ni »rojena« čisto vsaka, saj nekatera dekleta to zagotovo sprejemajo drugače kot druga, ampak dame zagotovo niso in nihče me ne bo prepričal v nasprotno. Niti njihovo neprestano zbadanje, zakaj jih končno enkrat ne obiščemo, ne.
V nedeljo zvečer bo moj obraz bled in izžet ter podkrepljen z globokimi kolobarji pod očmi. A svoje utrujenosti ne bom skrival pod masko pavlihe. Prav v miru si bom privoščil eno pivo, se prižel k Volkulji in bil enostavno srečen. Dame bodo tisti trenutek najbrž že v kakšnem klubu in zjutraj se bo njihova zgodba na našem servisu ponovila po istem scenariju, kot se ponovi vsako jutro. In čisto mogoče je, da so tisti trenutek, ko lažejo nam in predvsem sebi, da je čisto vse v redu, srečne tudi one.
Lahko noč, Slovenija
Vaš
Volk
- saj mi ni potrebno razlagati, da je to spet eden od mojih žargonskih izrazov za stalne stranke? [nazaj gor]
- italijanska beseda za ljubezen, če pa nekdo nekoga tako imenuje, to pomeni, da ga crklja [nazaj gor]
- italijanski besedi za dragi moj, ki se uporabljata v istem kontekstu kot zgornja [nazaj gor]
- groba italijanska beseda za žensko, ki seks računa, a v njem tudi uživa [nazaj gor]
Lejga Petrolovca, pravi razumnik si ratal.
Brez šale, zanimive zapise in razmišljanja imaš.
LP
Rado, se strinjam.
Najlepša hvala obema :)
Isto si lahko one mislijo o tebi; Glej ga, ubogega delavca na bencinski, se dela vedrega, v resnici je pa nesrečen. Ne posplošuj, če nočeš, da drugi tebi to delajo. Me je že zmotilo, ko sem bral tvoje poročilo iz Albanije ali od kod že, kjer si o nekih revnih romskih otrocih večkrat poudaril, da so umazani in da upaš, da te le ne bodo skušali ukrasti. Se pritožuješ, da drugi vihajo nos nad tabo, sam pa isto počneš.
Nad nikomer ne viham nosu in če si prebral prispevek, ki sem ga linkal v temle, si lahko videl, da prostitutke prej spoštujem kot viham nos nad njimi. Gre za to, kaj sem jaz pri njih opazil, ker sem jih za razliko od mojih sodelavcev nekoliko bolj podrobno pogledal. Z obnašanjem lahko lažeš, z očmi ne moreš.
Kar pa se tiče Romunije (in ne Albanije), sem tam samo enkrat napisal tole:
citat Potipal sem žep – super, ničesar mi niso ukradli, čeprav so se držali dokaj blizu mene in bi to brez težav naredili citat
Najbrž ne bi bil ne prvi in ne zadnji turist, ki bi ga okradli, kajne? Konec koncev se je to zgodilo mojemu prijatelju Radotu, ko sva bila skupaj v Bolgariji
http://volkec.blog.siol.net/2006/02/06/bolgarski-dnevnik-i/
Kot da to ni dovolj, so sredi Transilvanije mulčki povsem brezsramno to hoteli delati ob belem dnevu:
http://volkec.blog.siol.net/2006/01/22/kako-sem-zacel-verjeti-v-boga/
No, upal bi si trditi, da malokdo, ki stalno dela ponoči, ostane brez podočnjakov ali pa vsaj brez malce zdelanega videza. Zato se mi pač zdi neumestno temu a priori pripisovati neko nesrečo oz. lažni videz sreče. Če bi jih spoštoval, že ne bi takoj delal takih domnev, preden bi jih dodobra spoznal. ciao (italijanska beseda za naš adijo)
Očitno veš kakšno stvar več kot jaz, odlično!
Odlično napisano, Volk. Pridružujem se prvima dvema komentarjema - zanimivo znaš svoje misli naplesti v blog prispevek.
M.
Nenehno pridigaš o upanju, o stvari, ki umre zadnja - zakaj ga odrekaš tem ubogim dekletom na robu družbe? Zakaj bi morale biti mrtve? Mar niso prav one, ki so tako rekoč na dnu vsega človeškega, edine zares upajoče? Trenutki, ko same, druga z drugo, so edini, ko lahko ulovijo blisk srečnega življenja. Ali misliš, da si po urah poslušanja težkega sopihanja nad svojimi telesci ne zaslužijo sreče in drobnega zadovoljstva, smehljanja s svojimi prijateljicami? Zakaj bi temu rekel laž ali prevara, če pa je to edino, česar se še oklepajo? Laž je še kako resnična, če je edino, kar ti ostane. Lahko je pridigati o sreči izza računalnika ali Petrolovega pulta. Lahko je. A iti čez trpljenje tistega, ki mu pridigamo - to, Aleksander, to je pravo delo mučnega sočutja.
Kje je pisatelj? KJE? Kje je tvoja duša?
Sicer pa na spodnjem linku lahko vidiš, kaj pomeni biti človek, pripravljen prisluhniti stiski, brez moraliziranja in obtoževanja …
http://it.youtube.com/watch?v=7sK3AqFYAWQ&mode=related&search=
“Never gonna give you up / never gonna let you down.”
Mango, najlepša hvala
Connard, ti si čudovit primer človeka,ki si je prispevek napačno interpretiral. Zate imam še tri stvari, potem pa je debata zame zaključena
Prvič, ti deklet ne poznaš. Ko sem deset let nazaj začel delati tam, o strankah nisem imel pojma o pojmu. Misliš da se v desetih letih ne da naučiti presojati ljudi? Kdo je v Casinoju vse zgubil in kdo bo domov nesel lep kupček denarja? Kateri šofer ima dobrega šefa in od katerega je gnida? Ta tri dekleta niso edine stranke, ki hodijo k nam, a so edine pri katerih sem to opazil. Mislim da bi moral še enkrat prebrati prispevek, predvsem zadnji stavek, mogoče opaziš, da v celem prispevku ni enega same stvari, s katero jih obsojam!
Drugič, je laž boljša od resnice? Slepiti sam sebe? Verjemi, da sem to delal veliko let…
Tretjič, ne mešaj jabolk in hrušk, kaj vmešavaš zdaj debato ali sem pisatelj ali ne?
Četrtič, če nisi opazil je moj vzdevek Alex in ne Aleksander. Če slučajno ne veš, je moje ime drugačno, nisem ga napisal samo enkrat, kar samo dokazuje da me NE poznaš, še najmanj v živo. Kako me torej lahko sodiš?
Petič, hvala za anonimnost. Človek s poštenimi nameni s ne skriva v anonimnosti interneta.
Toliko od mene
Si dobrodošel, glede anonimnosti namreč. Če se ne motim, tudi Hex dejansko ni ime in priimek, ampak le nick, potem ziher ni poštena, kaj :S? No, šalo na stran, moji nameni niso pošteni niti nepošteni (lol, v bistvu si ti kar domišljaš neke namene), povedal sem le, kaj si mislim o tem tvojem vnosu. In prvič čujem, da je za to potrebno razkriti svojo identiteto. Če nisi opazil, sta moja zadnja dva vnosa napisana v povsem šaljivem tonu, ker je pač težko ostati resen v takšni debati. Aja, in ne, ne moreš dobro spoznati človeka, če hodi k tebi na bencinsko (četudi že lep čas) in pač vsakič z njim izmenjaš par besed. Takrat lahko rečeš, da dodobra nekoga poznaš, če si z njim živel ali/oz. poznaš njegove intimnosti (želje, hotenja, strahove itd.). Tako pač ni v tvojem primeru. Ti edino delaš neke domneve - da se za utrujenostjo skriva neka resigniranost oz. lažna sreča. Me zanima, če bi tudi napisal podoben prispevek o utrujenih fizičnih delavcih, ki se potijo na vročini 8 ur na dan. Verjetno ne, ker oni si kao pošteno služijo kruh in zatorej nimajo razloga za to, da nosijo masko lažne sreče. Tvoj zadnji odstavek te zgodbice o damah je poln zaničevanja in občutka večvrednosti do teh žensk. Češ, jaz se bom po napornem in poštenem delovnem dnevu stisnil k svoji punci (ki mi je ni treba plačevati), one se bodo pa tam razkazovale in fukarile v klubu, verjetno ujete v neskončni krog drog in seksa. In potem se bodo delale, da so srečne in da ni prav nič narobe. Haha, in ti praviš, da spoštuješ ta poklic, v isti sapi pa take buče pišeš. No, naslednjič ne jokaj, če te bo kak bogati Italijan gledal zviška, ker ti to tudi delaš drugim ljudem. Sodiš že ljudi po tem, ker malce več denarja zapravijo na bencinski, ja, to je res jasen indikator, da gre za zelo nesrečne ponižane in razžaljene ljudi, lol. No, kaj se sploh trudim, ti boš itak še naprej mislil, da te ‘dame’ nimajo pravice do sreče in razigranosti, če pa že dajejo tak videz, potem ziher gre samo za make-believe. Če pa že imaš SLUČAJNO prav, da so vse po vrsti take, potem pa pač še enkrat preberi moj tretji komentar. Če bi že res bil tak glasnik tega famoznega Upanja, potem ne bi takih oslarij pisal. No, da se za konec vrnem k anonimnosti - ti bom ugodil. Ker praviš, da spoštuješ te ženske, kar je popolna oslarija, potem po logični govorici pomeni, da A = -A. Torej ti bom razkril svojo identiteto - sem papež v Rimu. Kar je povsem logično konsistentno.
”Četrtič, če nisi opazil je moj vzdevek Alex in ne Aleksander. Če slučajno ne veš, je moje ime drugačno, nisem ga napisal samo enkrat, kar samo dokazuje da me NE poznaš, še najmanj v živo. Kako me torej lahko sodiš?”
Tole sem še pozabil komentirati. Uf, to še argument ni. Lol, itak da vem, kakšen je tvoj vzdevek, saj imam oči. Očitno ne vidiš, kdaj se kdo zajebava. Ja, te še kar dobro poznam, si že napisal veliko osebnih stvari na tem blogu. Bi prej rekel, da laž najbolj pomaga tebi. Rad bi postal pisatelj, pa še vejic ne znaš na prava mesta vstavljati. In tuja imena (v bistvu vsa imena) se ne sklanjajo z vezajem (Harryja, ne ‘Harry-a’). Bi še lahko naprej pisal o tem, zaka živiš v laži, samo to bi pa že bilo malo nesramno, tako da se bom vzdžal. Skratka, malo več spoštovanja do sočloveka ti želim in en pošten tečaj slovenskega jezika, če že res nekaj fantaziraš o tem, da boš postal priznan pisatelj. Se bo še treba malce potruditi, da boš presegel nivo punc iz nočnih barov. Čav
Daj še kaj napiši… Saj bi ti dal repliko, ampak zdaj si zašel na takšno raven osebnega obračunavanja (in sam dobro veš kajmislim s tem), da ne vem, če se splača zgubljati čas. Imej svoje mnenje, bodi ponosen nase kako si me razkrinkal pred celo blogosfero, resnico pa vem vseeno jaz. Mimogrede, tokrat si negiral sam sebe - ti mene poznaš ker bereš moj blog (čudno da si se ravno zdaj prvič oglasil, ane?), jaz pa njih ne morem presojati? Daj no, patetičen si.
Hotel sem ti svetovati, da se naroči na komentarje, ti ne bo potrebno hoditi po štirikrat na dan hoditi gledat, ali je prišla kakšna replika, ampak zdaj to nima več smisla.
Oh in še dve malenkosti. Žal te moram obvestiti, da mi je do sedaj še vsak komentator (tudi Hex) pustil poleg IP naslova TUDI mail, kar se tiče mojega pisateljevanja pa si ravno tako v veliki manjšini. Ampak ne gre mi v glavo da se prav vsak vtakne samo v slovnične napake. Kaj pa če bi postali izvirni in začeli počasi kritizirati tudi moj slog?
p.s.
Če nameravaš nadaljevati, izvoli. Ampak prosim te, lepo te prosim, ne uporabljaj toliko tujk, saj veš, I’m not a very smart guy…
…but I know what love is
pa lep večer še naprej
Volk…jaz te spoštujem in te rada berem….zategadelj te prosim, da se ne spuščaš na nižji nivo, kot si ga zaslužiš…in verjemi, da si “nivo punc iz nočnih barov” že kdaj presegel, vsem tvojim slovničnim napakam navkljub….. ti samo piši…piši za nas, ki te imamo radi in ki imamo radi tvojo pisano besedo….
oprosti, Volk…jaz sem zgornji “anonimnež”….sedaj podpisana…
Hmmmm, Connrad pravi, da te je kar dobro spoznal preko bloga, sam pa tega tebi po 10 letih opazovanja in stikov četudi bežnih ne dopušča.
”Hmmmm, Connrad pravi, da te je kar dobro spoznal preko bloga, sam pa tega tebi po 10 letih opazovanja in stikov četudi bežnih ne dopušča.”
Dolgoletno kramljanje brez substance in zezanje pač nekako ni isto kot pisanje o svoji ločitvi, sinu, službenih problemih etc. Po tvoji logiki sem itak že najboljši kolega od gospe v trafiki, kjer že več let kupujem čike in revije. To ni nobeno osebno obračunavanje, sem že rekel prej, da se ne mislim spuščati še v detajle, ker nisem tako nesramen. To je pač blog, katerega lahko ljudje komentirajo, bodisi pozitivno ali negativno. Mene pač dvojna morala pogreje, kar sem tudi izrazil. In za dvojno moralo tukaj nedvomno gre :).
Ponavljam - ti že veš. Bolj kot vsi moji prijatelji. Nič nimam proti negativnim komentarjem, konstruktivno kritiko imam pa včasih skoraj raje od pohvale, ampak to ni ne negativni komentar, še manj konstruktivna kritika.