Iz volkovega b(r)loga

Žive naj vsi narodi,
ki curek nese jim postran’
v olajšanju zagode vsak,
ki privleče ga na plan;
ker junak,lulček vsak,
se v hlačah skriva korenjak!

Dobro jutro, Slovenija

Ste se zgrozili ob zgornji pesmici, ali ste se zgolj nasmehnili? Tlesknili z jezikom, ali nejeverno zmajali z glavo? Če ste se z njo slučajno srečali prvič, naj vam povem, da je to le ena od kitic »predelane« Prešernove Zdravljice, še prav posebno sporna pa je zato, ker je ta del Zdravljice sicer tudi državna himna Republike Slovenije. No, pesem že kar nekaj časa kroži po emailih, raznoraznih forumih in čisto mogoče tudi po slovenski blogerski sceni, čeprav nanjo tam še nisem naletel. Sporna, popolnoma neduhovita in obsojanja vredna pa se mi zdi iz več vidikov.

Kot prvo se bom ustavil pri zakonu o državnih simbolih, za katere vemo vsi kaj so. Zastava, grb in himna. Iz himne se pač ne gre norčevati, kar z drugimi besedami pomeni, da se pri njej neha tudi umetniška svoboda in če bo hotel slovenski glasbenik Zdravljico prirediti po svoje, bo moral to kitico pač izpustiti. Ravno tako naj se Zdravljice ne bi pelo po gostilnah (tudi v tistih kjer je to dovoljeno). Toda zgoraj je klasičen primer onečastitve himne, ki je eden od simbolov, ki predstavljajo našo državo širom sveta in nekaj posebnega je predvsem zaradi tega, ker je za razliko od drugih himen izredno miroljubna. Če ne verjamete, poskusite kje izbrskati recimo turško.

Kot drugo se bom obregnil ob današnjo mladino. Seveda bom v isti sapi dodal, da se prav dobro zavedam, da sem tudi sam še vedno mlad, ampak vseeno. Mislim da ni dvoma, da je predelana Zdravljica prišla izpod rok kakšnega najstnika, torej fanta (ali punce), ki še ni dopolnil dvajset let. In nespoštovanje naše Slovenije (in s tem tudi državnih simbolov), se ne kaže samo v norčevanju iz himne, marveč tudi drugod. V govorici recimo, kjer raznorazne popačenke iz angleškega jezika in nerazumljive kratice čedalje bolj kradejo mesto slovenski besedi. Ja, slovenski mladini manjka nekaj narodnega duha in nekaj nacionalne zavesti. Da bi se začeli zavedati kdo so in odkod so. Nič čudnega ni videti fanta, ki se trudi govoriti srbsko (seveda z obveznim poudarkom na črki L, čeprav mu ne uspeva najbolje), samo zato ker je to pač trenutno moderno.

Zakaj je do tega prišlo sicer ni težko ugotoviti. Naj se bo slišalo še tako kruto (in že vnaprej se iskreno opravičujem vsem znancem in sorodnikom tistih, ki so v desetdnevni vojni padli za Slovenijo), našo državo smo dobili na zelo lahek način. V desetih dneh se je vse začelo, doseglo svoj vrh in se tudi končalo. V borih desetih dneh se je Slovenija obranila agresije in postala samostojna in kaj kmalu tudi mednarodno priznana država. Sam se dobro spomnim kaj se je dogajalo, čeprav nisem še čisto dobro razumel, zakaj je do tega sploh moralo priti. Toda teta me je peljala v Rožno dolino, ki so jo okupirali tanki in mi dala vedeti, naj si prizore za vekomaj zapomnim. In sem si jih, kajti pogled na panično stanje v majhnem predmestju Nove Gorice ni bil čisto nič lep. Spominjam se tudi, da smo se v strahu pred letalskimi napadi nekajkrat dejansko šli skriti v klet. Tudi to sem si zapomnil. In zapomnil sem si večerno streljanje, ki se je iz prej omenjene Rožne doline prav dobro slišalo. Se današnja mladina sploh zaveda, da je vojna kljub vsemu bila? Da je nekaj ljudi dejansko padlo v zameno za to, da se dandanes v šoli ne učijo cirilice? Odgovor je kot na dlani – ne, pojma nimajo! Še sanja se jim ne. Spet moram dodati, da verjamem, da obstajajo tudi svetle izjeme, ki so jih starši dovolj naučili.

A po drugi strani, kako bi se tudi zavedali vsega tega, ko pa v šolah ni čisto ničesar, kar bi vsaj malo spominjalo na domovinsko vzgojo. Ko pa je Slovence več kot očitno sram naše svete zastave, saj jo ob praznikih le malokdo izobesi na pročelje hiše. In kako bi lahko pričakovali, da bodo mladi spoštovali našo državo, bili ponosni na to da so Slovenci, ko pa je ne spoštujejo niti tisti, ki bi jo res morali. A namesto promoviranja naše države in vodenja dobre zunanje in notranje politike, je vsak dan več sporov, vsak dan kakšna nova afera, da neskončne debate o neprimernosti slovenske zastave niti omenjam ne. Baje da zastava ni primerna za promocijo Slovenije, saj jo vse preveč ljudi zamenja za slovaško, ali celo rusko. O moj Bog, koliko pa je žepnih državic, kar (resnici na ljubo) Slovenija vsekakor je, ki jih poznamo po njihovih zastavah. Se spomnite mogoče kakšno zastavo ima San Marino? Andora? Vatikan? Moldavija? Luksemburg? Malta? Toda taisti ljudje ne vidijo stvari, ki bi jih za promocijo zares lahko uporabili. Športniki se tako veselo selijo v tujino, klubi propadajo, igranje za reprezentanco ni več čast, ampak muka. In krepko bi morali pomisliti, kdaj smo nazadnje dobili večji športni objekt, medtem ko si vlada veselo kupi Falcona in ga nato pod pritiskom javnosti proda, čeprav se stroški ne bodo pokrili nikoli. Nezadovoljstvo Slovencev se veča in le kako lahko torej pričakujemo, da bodo spoštovali državne simbole, če so nezadovoljni nad tistimi, ki imajo v rokah državne škarje in platno. In le kako bi torej lahko svoje otroke narodno ozavestili, ko pa vsak dan preklinjajo državo v kateri živijo.

Spominjam se vojašnice na Vrhniki, kjer sem odslužil prve tri mesece svojega vojaškega roka in kjer sem bil zaradi svoje nerodnosti označen za najslabšega vojaka v celem učnem centru. In spominjam se stotnika, ki nam je pri prvi uri Domovinske vzgoje rekel naslednje: »Pri meni si ni potrebno zapisovati. Mene ni potrebno poslušati. Jaz na vas ne bom vpil in pri meni ne boste delali kazenskih sklec. Toda gledali me boste. In razumeli!« In prav zares je imel stotnik takšen nastop in tako zaneseno je pripovedoval, da so bile ure pri njem dejansko najbolj zanimiva stvar celih sedmih mesecev in mislim da smo od predmeta prav vsi odnesli tisto kar Slovencem najbolj manjka.

A namesto domovinske vzgoje bomo kot kaže dobili verouk. Jap, točno tako stojijo stvari v naši državi, da se bo že RKC vmešavala v šolstvo. In čeprav verouk nekateri celo zagovarjajo, češ da bo to učenje o verah na splošno (ja, šur de, prav rad bi videl duhovnika, ki bo otroke učil o Islamu), istočasno postavljajo trditev, da domovinska vzgoja ni potrebna. Ni potrebna? Seveda, zato pa prihaja do oholosti mularije, ki oskruni državno himno, medtem ko je navijač (in velika večina le-teh se problemov, ki sem jih izpostavil, zelo dobro zaveda) kaznovan že zaradi tega, če ljubezen do domovine in svojega mesta izkaže s tem, ko na zastavo napiše ime kraja iz katerega prihaja. Žalostno, a zelo zelo resnično.

Slovenija, želim ti lep praznični dan in vse najboljše ob tvojem največjem prazniku, Dnevu državnosti.

Tvoj

Alex van der Volk