Iz volkovega b(r)loga

Alex: Pozdravljeni, s čim jim lahko ustrežem?

Gospod (z rahlo zmedenim glasom): Oprostite, jaz bi potreboval eno kartico za telefonsko govorilnico tam zunaj, ali žeton. Sem iz Amerike pa ne vem kako to deluje.

Alex: Kam pa bodo poklicali? V Ameriko, Italijo, ali…?

Gospod: Nene, samo enega mojega prijatelja v Novo Gorico, da naju z ženo pride iskati.

Alex: Joj, zaradi enega lokalnega klica pa se jim res ne splača kupovati telefonske kartice. Če želijo, jim lahko posodim naš telefon.

Gospod: Če ste tako prijazni… (išče po denarnici) Tukaj je telefonska.

(Alex zavrti telefonsko številko in počaka, da enkrat zazvoni)

Alex: Izvolijo, že zvoni.

Gospod (po telefonu): Helou, midva sva pravkar prišla v Slovenijo, prideš po naju?… Samo malo… (Alexu) Kje pa sploh sva?

Alex: Če mi dajo telefon, bom njihovemu prijatelju z veseljem povedal.

(Gospod mu poda telefon)

Alex: Dober dan, tukaj Aleš, priti morate na črpalko Vrtojba ena… Ja, to je tista na desni, če greste proti italijanski meji… Čez petnajst minut? Seveda bom povedal, najlepša hvala.

Alex (prekine povezavo): Njihov prijatelj pravi, da bo čez petnajst minut že tukaj.

Gospod (se nasmehne): Sem slišal, najlepša vam hvala. Koliko sem vam pa dolžan?

Alex: Ah, kaj bi bili dolžni za eno minuto pogovora. Če želijo pa lahko počakajo kar tu notri, je vseeno malo bolj hladno kot zunaj.

Gospod: Z veseljem, moja žena ne prenaša najbolje vročine.

Alex: Se niti ne čudim, to vreme je čedalje hujše, zdaj imamo pasje dneve že meseca maja. Iz kje pa pravzaprav ste?

Gospod: Iz Amerike. Že petdeset let živim tam, moja žena pa je Poljakinja.

Alex: Aha, v katerem mestu pa prebivate?

Gospod: V Detroitu.

Alex: No, v Sloveniji torej.

Gospod (s pristnim smehom): Tako ja, that’s a good point. Imamo kar petintrideset slovenskih hiš.

Alex: No, to je lepo, sicer pa, glede na to da ste zdomci v tuji deželi, je zelo lepo da se družite in ohranjate izročilo in slovensko tradicijo. Samo Melanijo Trump si poglejte…

Gospod: Ah, to so zgodbe za revije, ampak morate razumeti tudi, da ona že zaradi Donaldovega imena ni mogla ostati Slovenka.

Alex: Ja pa vseeno… (se obrne proti ženski, ki gleda polico z bomboni) Jim lahko kako pomagam?

Gospod: Moja žena žal ne govori najbolje slovensko…

Alex: To pa sploh ni problem. Can I help you, are you looking for something special?

Gospa: Yes, I’m looking for candy made in Slovenia.

Alex (po nekaj sekundah premisleka): On this khm… polica you have the products of Šumi… Or maybe Kraš, but those are not from Slovenia.

Gospa: I’m looking for mint candy.

Alex: Then I prefer that you take this… švicarski mentol. This mean menthol from Switzerland, but it’s a product from Slovenia.

Gospa: Thank you, you’re a very kind young boy.

Alex: I just work my job with pleasure.

Gospod: Da, ampak vaši taksisti, ki so naju peljali po Ljubljani niso preveč prijazni.

Alex: Kar naj se ne sekirajo zaradi njih, oni so ponavadi jezni sami nase, ker morajo delati. Jim mogoče lahko ponudim eno kavo?

Gospod: Meni bi se res prilegla.

Gospa: No, thank you very much.

Alex: Izvolijo žeton, kar jo bodo spili bo njihov prijatelj ravno dobro tukaj.

(v naslednjih minutah gospod spije kavo, Alex pa pomaga njegovi ženi pri izbiri žvečilnih Orbit in ji poračuna, obenem pa ji italijanske evro kovance zamenja za slovenske)

Alex: Mislim da je pravkar prispel njihov prijatelj.

Gospod: Ja, to je on. Še enkrat hvala za telefon in kavo, takšnih prodajalcev bi moralo tudi v Ameriki biti več.

Gospa: Yes, thank you.

Alex: Pleasure was all mine, have a good day. Goodbye, nasvidenje…

Turizem smo najbrž prav zares ljudje in vsakdo od nas lahko z že majhnimi in tako simboličnimi potezami, kot so bile moje, predstavi Slovenijo v lepi in prijazni luči v samo nekaj minutah. In verjamem, da sta bila ameriška Slovenec in Poljakinja zelo pozitivno presenečena.