13…
Komentiraj
Objavil/a Alex van der Volk 13.05.2007 ob 10:56 ob 10:56 pod Najpomembnejša postranska stvar, Video, Šnopčki za dušo, Številke
…maj 1990. Datum, ki marsikomu ne bo povedal popolnoma nič. Ampak vsak pravi navijač bo vedel, kaj se je tisti dan dogajalo v Zagrebu, na tamkajšnjem Maksimiru. Nikoli odigrana tekma, pretep na mrtvo, Bobanov napad na policaja, s katerim je postal idol Hrvatov in srbska policija, ki je udrihala samo po Bad blue boysih. Nekateri so celo prepričani, da je to dan, ko je umrla Jugoslavija. Ko ni bilo več poti nazaj. Tukaj si lahko ogledate posnetek, ki vam bo v desetih minutah dokumentarno opisal dogajanje neposredno pred začetkom tekme in zakaj je do najhujšega incidenta na nogometnih igriščih v času obstajanja jugoslovanske 1. nogometne lige sploh prišlo. Danes od tega dogodka mineva točno 17 let.
Opozorilo - posnetek je na trenutke nekoliko šokanten!
p.s.
Vsak komentar, ki bo presegel meje dobrega okusa, ali spodbujal nacionalistično nestrpnost, bo brez milosti brisan.
Uh, ja, teh posnetkov pa že dolgo nisem videl.
In res je, veliko simbolike je v tem, kar se je v zadnjih letih pred razpadom skupne države dogajalo na tribunah jugoslovanskih klubov. Sploh zato, ker so bili navijači ideološko in politično zelo opredeljeni. Spomnimo se samo transparentov in vzklikov ‘BBB za HDZ’ ali pa dejstva da je bil Arkan svoje čase vodja ‘Delij’, navijačev Cervene zvezde. Končni rezultat pa je spomenik padlim Boysem v Maksimirju - vojna je terjala svoj davek in dodobra zdesetkala vrste Zagrebških navijačev.
Dobro se spomnim tudi nekega zelo zgovornega intervjuja s srbskimi navijači neposredno pred tekmo. Škoda da ga ni na zgornjih posnetkih. Takrat je nek bradonja, hodeči stereotip (manjkala mu je le slika Mihajloviča okrog vratu) na vprašanje hrvaškega novinarja ‘kako bo danes na tekmi?’ mrtvo-hladno pogledal v kamero in dejal ‘Bit če krvavo…’ brrr,kar naježil sem se.
Tisti bradonja je bil Peco Panker, eden izmed tedanjih vodij Delij. Zanimiv je njegov pogled na incidente na Maksimiru. Nekaj dni po tej frki ga je na njegovem domu namreč obiskala policija in ga obtožila da je glavni krivec za maksimirske dogodke. Na njihovo vprašanje kaj ga je izzvalo da je Delije vodil v napad na gledalce, ki so levo od njih spremljali tekmo, je odgovoril da ni mogel gledati hrvaških zastav s šahovnico, poleg tega pa so ga BBB nekaj dni pred tekmo klicali in mu po telefonu zagrozili da bodo s kislino uničili ograjo in se na ta način prebili do Delij ter jih pretepli, on pa je hotel pokazati kako se uniči ograjo brez kisline in kako se pretepa. Postopek proti njemu je na sodišču sicer stekel, grozila mu je dolgoletna zaporna kazen, vendar je Jugoslavija kmalu nato razpadla tako da ni bil nikoli obsojen. Je pa bil tip takrat res pravi fanatik. Od konca sedemdesetih pa vse do razpada Jugoslavije ni manjkal na nobenem gostovanju Zvezde, ne prvenstvenem ne evropskem, pa ne glede na oddaljenost ali nevarnost gostovanja. Na marsikako gostovanje se je odpravil tudi popolnoma sam, bodisi na štop bodisi z vlakom (kjer se je seveda vedno prešvercal). Takrat je bil tudi član Srbske radikalne stranke. Kasneje je bil med vojno pripadnik Arkanovih Tigrov, danes je star 45 let, poročen in ima šest let staro hčerko ter precej bolj umirjeno življenje, čeprav je še vedno stalni obiskovalec Zvezdinega severa in legenda le-tega.
Volk, pohvalno, res veliko veš o Delijah,ali pa je to samo o tem bradatem tipu :D
Sicer pa mi je najbolj žal, kako jo je odnesel Boban. Brez kakšnih večjih sankcij. Grozila mu je doživljenjska prepoved, nato pa je sledil razpad in tudi njegovo kazen so umaknili… Ampak kakšna brutalnost. Svašta. Obstaja pa veliko zanimivih zgodb, kar se tiče BBB, Delij, Grobarjev in Tovarov…
Fetalij, verjetno si hotel reči Andrej…:)no nima veze… ja, precej vem o Delijah kot tudi o navijaštvu nasploh, ker spremljam to sceno že dobrih 15 let… drugače pa se meni osebno zdi prav da jo je Boban odnesel brez kazni, kajti tudi v tem njegovem skoku je bilo ogromno simbolike in s tem je postal hrvaški nacionalni junak… kakorkoli obrneš, incident so vendarle izzvale Delije, srbski policaji pa so udrihali le po BBB, za katere je logično da so se v tem trenutku kot pravi navijači postavili za svoj narod in Boban je na policaja skočil, ker je hotel zaščititi nekega pripadnika BBB, katetega je policija ležečega na tleh neusmiljeno pretepala, nakar je nek policaj Bobana udaril in ta mu je udarec vrnil… z moralnega vidika mu kot poznavalec navijaške subkulture in tudi tedanjih političnih razmer dam popolnoma prav (Bobanu namreč), pa če se kdo strinja z menoj ali ne…
Ja, Andrej… nimam pojma kako mi je uspelo zamešat :D
glede Bobana pa okej, udarec morda pravičen, vendar umor?
Kakšen umor????
Bi se kar strinjal z Andrejem. Tista tekma je močno presegla športne okvirje in bilo bi skoraj nepravično ’soditi’ Bobanu po nekih ‘fair-play’ merilih.
Kot prvo se je postavil v bran tepenemu navijaču, kot drugo je bil policaj, pardon miličnik, tisti, ki je prvi zamahnil proti njemu s pendrekom in nenazadnje je bil cel dogodek (namenoma nisem zapisal tekma…) tako poln emocij, nacionalnega naboja in tudi sovraštva, da se je enostavno moralo zgoditi to kar se je. Na tisti tekmi ni bilo razlik med igralci ter navijači, policisti in civili… Bili so samo Hrvatje in Srbi.
Boban pa je s to potezo za vedno postal njihov junak. In zanimivo je, da se ga kljub izjemni karieri, ki jo je kasneje zgradil, (igranje v samem vrhu evropskega nogometa pri Milanu, osvojitev 3 mesta na SP’98…) vsi navijači najprej spomnijo po tistem skoku na policaja. ACAB ;)
PS: Btw, Andrej… Si ti mogoče navijač Gorice? Se mi zdi da sva se nekoč že spoznala. LP, sosed
Aja, pa ko smo ravno pri navijaštvu in ker vem, da si tudi ti, volk, doma v teh vodah, prilagam neko malo bolj poglobljeno raziskavo na temo. Če koga morda zanima..
He he… ja, ko sem videl ime in priimek na tisti diplomski nalogi sem dobil dokončno potrditev da si res tisti kateri sem že prej (preden si me ti to vprašal) mislil da si… bivši član GD, enak nick si imel tudi na njihovem forumu… ja, jaz pa sem tisti Andrej kateremu si pred leti prodal kakih 10 šalov različnih evropskih klubov…:)
LP
Andrej, Boban je policaja UBIL, UMORIL… In to na kakšen način… Policaj je namreč, če jaz kaj vem, potem umrl. In opravičila za umor ni, pa naj je šlo še za take emocije, za take napete dogodke in ne vem kaj še vse…
Aja, pa tudi če ne bi šlo za policaja, tudi če je policaj zamahnil proti njemu s pendrekom, to pomeni, da ga lahko Boban ubije zaradi tega?
Ahhh, zdaj berem, policaj ni umrl… Mea Culpa… Ne vem od kje mi ta ideja v glavi.
No če je šlo samo za brco, dam Bobanu prav, reagiral je tako, kot bi reagiral vsak patriot in igralec, zvest svojemu klubu in navijačem. Pika.
POLICAJ JE POTEM UMRL??? Oprosti, ampak mislim da imaš napačne informacije. Za umor res ne bi bilo opravičila (pa čeprav nenaklepen), ampak milsim da je to dezinformacija. Na tej tekmi je bilo kakih 200 ranjenih (od tega kaka tretjina huje) in neko podobno število aretiranih, smrtnih žrtev pa ni bilo. Kolikor sem jaz seznanjen smrtnih žrtev sploh v vsej zgodovini jugoslovanskega navijaštva ni bilo. Če se slučajno motim naj me kdo popravi, a mislim da se ne…
Se opravičujem, šele ko sem oddal svoj prejšnji komentar o tem kako policaj ni umrl sem videl da si medtem že sam ugotovil da umora ni bilo. Se strinjam, Boban je torej odreagiral pravilno in s tem se lahko ta debata zaključi. Pika.:)
Še dobro, sm že mislil da si bosta skočila v lase :) Drugače pa dejansko nisem vedel, da veš toliko o tem Pecu, Andrej. Mimogrede, Bobanov napad na policista zagovarjam tudi jaz, to ni bila več nogometna tekma, temveč že začetek vojne, ki je 45 let prikrito tlela in grozila, da zdaj zdaj izbruhne na plano, sicer pa kaj bi govorili, saj posnetki povejo vse.
Alex, napiši kaj o NK Hit gorica, kaj se dokaja s klubom. V dveh tekmah 13 golov??!!
Blazz, nisem te vrste bloger in se poskušam izogibati aktualni tematiki, če se le da. Zato pa lahko v naslednjih dneh pričakuješ nekaj boljšega :)
Pohvalno Alex! Super blog! Me je pa tud Andrej resnično impresioniral s poznanstvom navijaških zadev! Več podobnega materiala ;)
Še nekaj zanimivih podatkov v zvezi s povezavo politike in navijaštva v bivši Jugoslaviji… če pogledamo veliko četvorko jugoslovanskega nogometa je bila zadeva nekje od konca 2. svetovne vojne pa do Titove smrti taka… Dinamo je bil od prohrvaški klub (torej klub Hrvatov kot nacije), Hadjuk prodalmatinski (torej klub Dalmatincev kot regije), Partizan projugoslovanski (klub ki ga je ustanovila JNA, zanj so navijali vsi oficirji ter nasploh mnogo folka od Slovenije do Makedonije (pa ne samo tam živeči Srbi) in precej v Srbiji živečih Srbov), Zvezda pa prosrbska (policijski klub, zanjo je navijalo ogromno policistov, drugače pa so zanjo navijali skoraj vsi izven Srbije živeči Srbi, medtem ko je bila v sami Srbiji zadeva nekje izenačena kar se tiče števila navijačev Zvezde in Partizana…tako je v Srbiji še danes, vsaj 90% srbskega prebivalstva navija za enega od beograjskih velikanov, za vse ostale srbske klube skupaj ne navija nti 10% Srbov, s tem da je v Beogradu tako da so pravi Beograjčani s koreninami v Beogradu večinoma za Partizan, razni priseljenci pa večinoma za Zvezdo (od tod Delijam vzdevek “cigani”))… no tako je bilo od konca 2. svetovne vojne do Titove smrti… potem pa se je počasi začelo… “bratstvo i jedinstvo” je pričelo pokati po vseh šivih, nacionalizem se je pričel razplamtevati, prosrbski režim, ki je obvladoval vse vodilne položaje v vseh javnih upravah bivše domovine, pa je, vedoč kaj se bo v kratkem zgodilo, pričel vedno bolj pritiskati… to se je seveda odrazilo tudi v navijaštvu… Dinamo oz. njegovi navijači BBB so postali še bolj prohrvaško usmerjeni, prav tako tudi ostale hrvaške skupine in tudi Partizanovi navijači Grobari (kot tudi ostale srbske skupine) so postali prosrbsko usmerjeni)… ob tem je potrebno poudariti da se je klasično ultra navijanje v Jugoslaviji razvilo šele v 80-ih letih, čeprav je že prej prihajalo do frk in vsaka od navijaških skupin je imela svoje vzpone in padce, vrline in šibke točke… zanimivo je recimo da so se hrvaški navijači dostikrat združevali na tekmah proti srbskim klubom (razen Armade in Torcide, ki so bili od nekdaj smrtni sovražniki), včasih odhajali tudi skupaj na gostovanja, medtem ko se po drugi strani srbske skupine nikoli niso združevale na tekmah proti hrvaškim klubom (razen posameznikov), kar je bilo posledica tega da je na Hrvaškem živelo ogromno Srbov, medtem ko v Srbiji Hrvatov ni bilo, Jugoslavijo pa je itak vodil prosrbski režim, zato so se Hrvati dosti bolj počutili ogrožene od Srbov kot pa obratno… zanimivo iz tega obdobja je tudi koalicija GD z BBB in Armado na domačih tekmah Olimpije proti Zvezdi ali Partizanu, kar je bila prav tako posledica dobrih tedanjih slovensko-hrvaških odnosov in skupno sovraštvo do Srbov, ko nam je bilo obojim dovolj politike iz Beograda… no, posebna zgodba pri tej zadevi pa so bosanske navijaške skupine… le-te so namreč do konca verjele v Jugoslavijo in medtem ko so GD rezali zvezde iz zastav in šivali gor lipove liste, hrvaške skupine rezale zvezde in šivale šahovnice, srbske skupine rezale zvezde in šivale tisti prosrbski znak (križ in črke CCCC, kar v latinici pomeni SSSS - kratica znanega srbskega gesla), so bosanske skupine (Horde Zla, Manjaki, Red Army) še naprej po celi Jugoslaviji nosile s seboj na stadione jugoslovanske zastave s peterokrako zvezdo, zastave s Titovo podobo, komunistične zastave s srpom in kladivom itd… medtem ko so GD, hrvaške in srbske skupine prej naštete stvari počele že vse od sredine 80-ih let dalje in v tem obdobju tudi začele s prepevanjem nacionalističnih pesmi, žvižganjem jugoslovanski himni itd., so bosanske skupine vse do zadnjega kola zadnje sezone yu lige pele jugoslovansko himno, obešale prej omenjene projugoslovanske simbole in skandirale Titu in Jugoslaviji… bosanske skupine so bile tudi edine jugoslovanske skupine, ki so na SP 90 v Italiji organizirano podprle jugoslovansko reprezentanco… poleg njih so bili tam le navadni jugoslovanski fani, GD, hrvaških in srbskih skupin pa tam ni bilo, ker te skupine Jugoslavije takrat že nekaj časa niso več imele za svojo domovino… mislim da so v vodstvu omenjenih skupin celo zagrozili z batinami vsem svojim članom, ki bi proti njihovi volji na SP navijali za Jugoslavijo… tedanji član BBB, kasnejši vodja GD, danes pa znani ljubljanski frizer Stevo se tega ni držal, zato pa ima danes tak zmaličen nos…:)je pa bilo po svoje obnašanje bosanskih skupin do neke mere razumljivo… medtem ko so bili GD (no, ti so imeli tudi nekaj Neslovencev, a jih je bilo zelo malo, tako da so se morali podrediti nacionalnim interesom) ter hrvaške in srbske skupine nacionalno čiste, pri bosanskih skupinah temu ni bilo tako, prav tako pa so se Bosanci (tu mislim Bosance na sploh, ne le navijače) zaradi svoje narodnostno mešane sestave zavedali, da bodo ob razpadu Jugoslavije najbolj na udaru prav oni, pa ne samo zaradi mešane narodnostne sestave ampak tudi zaradi geografske lege, kasneje je bilo temu tudi dejansko tako… no tako, hvala ker ste prebrali do konca in osvojili nekaj navijaško - politične izobrazbe…:)
ORTODOX BOY, počakaj da si jaz odprem svoj blog, potem bo navijaške tematike za cel roman…:)to pa niti približno ne pomeni da o drugih stvareh ne bom pisal, da se razumemo…;)
BTW, sosed, kot bivšči član GD si si verjetno ogledal njihovo videokaseto z naslovom Prva petletka? Za nepoučene: ta videokaseta prikazuje razvoj GD v obdobju od njihove ustanovitve leta 88 pa do leta 93, med drugim pa prikazuje tudi precej zanimivih posnetkov iz tekem Olimpije proti Zvezdi, Partizanu, Dinamu, Hajduku, Rijeki itd… no, na kaseti je prikazan tudi posnetek intervjuja z Delijami, ki ga je novinar Igor Bergant opravil z njimi pred začetkom tekme Olimpija:Zvezda… takrat je tudi spregovoril prej omenjeni Peco Panker, poleg njega pa še pokojni Vojvoda, katerega je cela tedanja jugoslovanska navijaška scena poznala pod vzdevkom “telefon huligan”. Zakaj? Ker je imel navado po cele dneve posedati ob telefonski slušalki in groziti vodjam drugih skupin (BBB, Torcidi, Armadi, Hordam zla,…), zaradi česar so ga njegovi starši naposled vrgli iz stanovanja… njegovo huligansko življenje so še nekako prenašali, enormnih telefonskih računov ki so jih zaradi njega dobivali pač ne…:)stvari so šle tako daleč, da se je večkrat zgodilo da so na kaki tekmi Zvezde nasprotni navijači pričeli skandirati njegovo domačo telefonsko številko, katero so na pamet poznali vsi navijači širom Jugoslavije…:)na prej omenjeni tekmi proti Olimpiji v Ljubljani je bil skoraj tepen od skupine kakih 7-ih BBB, ker pa je bil poznan kot pošten borec 1:1 je eden tedanjih vodij BBB Popaj (tudi že pokojni) interveniral in tako ni bilo od tepežke nič…
Andrej, včasih se res vprašam odkod tebi vsi ti podatki :)
Andrej: sam sem tudi veliko hodil po tekmah v bivši jugoslaviji in so mi razmere YU tifozev znane. Me pa zanima od kod ti podatek, da je bil Stevo BBB? Kot vem je bil Delija, pred leti se jim je celo pridružil na basketu in zato je imel razbito šipo v frizerskem salonu. Glede zadnjega SP v Italiji. Mislim, da nimaš pravih podatkov. Tam niso bili samo bosanski navijači ampak vsi. Tudi Delije, Grobari, Torcida, BBB, GD. Res ni bilo kakšnega organiziranega navijanja vendar so se vseeno našle vse te skupuine na štadionu San Siro (DE:YU 4:1). In tudi policaji so imeli kar nekaj dela, da so preprečili konflikte med YU navijači. Je pa potrebno povedati še, da so bile vse navijaške skupine politično zlorabljene!
Kolikor jaz vem, Stevo ni bil nikoli Delija, na košarki se jim je pridružil tako, “za foro”, kar je bilo tudi edino, kar so mu GD resnično zamerili.
Stevo je začel kot ultras hoditi na tekme Dinama leta 1981, za omenjeni klub pa je sicer navijal že od svojega šestega leta starosti (torej od leta 1973, če vemo da je rojen leta 1967), kot edini v srbski vasi v Bosni, kjer so vsi navijali za Zvezdo in Partizan. Navijač Dinama in nato od ustanovitve BBB (to se je zgodilo leta 1986) tudi njihov pripadnik je bil nato do leta 1990, ko je proti volji BBB na SP v Italiji navijal za Jugoslavijo, zaradi česar so ga ti nato na prvi naslednji tekmi Dinama pošteno pretepli, zaradi česar ima še danes zmaličen nos. Od takran naprej ni več hodil na tekme Dinama, je pa bil od same ustanovitve GD (1988) njihov pripadnik, od razpade Jugoslavije pa mislim da do 1995. leta pa tudi vodja te skupine. Ves čas ko je bil vodja GD je bil obenem tudi Grobar in dokaj pogosto je hodil na tekme Partizana v Beograd, prav tako tudi na tekme jugoslovanske reprezentance. Po letu 1995 je zelo redko hodil med GD, čeprav je bil vse do leta 2000, ko se je na košarkarski tekmi Olimpija:Crvena Zvezda pridružil Delijam (sicer tudi po mojih podatkih samo za eno tekmo, nisem pa prepričan), še vedno imetnik članske izkaznice GD. Ja no, imel je čudno navijaško pot, danes pa je uspešen frizer, poln denarja in že nekaj let ne spremlja več navijaške scene. Osebno sem ga nazadnje videl v Zagrebu na dodatni kvalifikacijski tekmi za EURO 2004 med Hrvaško in Slovenijo, novembra leta 2003. Tja je odšel z GD, vendar so ga ti po mojih informacijah med potjo popolnoma ignorirali. Od kje mi vsi ti podatki? Navijaško sceno v Sloveniji in tujini aktivno spremljam kakih 15 let, prebral sem ogromno navijaške literature ter raznih forumov, poleg tega pa se osebno poznam s kar precej ljudmi, ki igrajo ali so včasih igrali na slovenski navijaški sceni zelo vidno vlogo in bili na ogromnih tekmah v Sloveniji in tujini, med njimi so tudi nekdanji Stevotovi osebni kolegi, tako da podatki o Stevu 100% držijo.
Pa še glede SP v Italiji… jaz sem dobil informacije da ORGANIZIRANE podpore iz strani GD, Delij, Grobarov, Torcide in BBB ni bilo… lahko pa da sem narobe razumel oz. sem iz tega napačno zaključil da omenjenih skupin v Italiji ni bilo, v resnici pa so morda bile, vendar ni bilo organiziranega navijanja… je pa bilo tudi nekako logično za pričakovati da organizirane podpore iz strani omenjenih skupin v Italiji ne bo, potem ko se je pred tem na jugoslovanskih stadionih dogajalo vse kar se je in ko Jugoslavije takrat razen Bosancev dejansko nihče več ni imel za svojo domovino… 89. ali 90. leta so GD v Ljubljani na prijateljski tekmi Jugoslavija:Španija izžvižgali jugoslovansko himno, še huje je bilo nekaj dni kasneje v Zagrebu na prijateljski tekmi Jugoslavije proti neki drugi reprezentanci, že v prejšnjih komentarjih sem omenjal prepevanje nacionalističnih pesmi in rezanje peterokrakih zvezd iz zastav ter šivanje šahovnic, lipovih listov in ostalih nacionalnih simbolov… vse to se je dogajalo nekje od sredine 80-ih dalje in kdo bi ob vsem tem lahko pričakoval organizirano navijanje BBB, Torcide, Delij, Grobarov, GD in ostalih za Jugoslavijo leta 1990, eno leto pred razpadom te države? Dajmo no…
V Zagrebu je bila tekma proti Nizozemski. Se spomniš pokojnega Acota?
Seveda se ga spomnim… legenda GD… tip je sam šival transparent iz zelenih in belih kock (velikost 10×10cm) nekaj mesecev, bil je mislim da edini Dragons ki se je udeležil popolnoma vseh gostovanj te skupine v jugo ligi (GD so imeli v jugi vsega skupaj 14 gostovanj), kljub temu da je bil takrat star komaj 16 let, bil je prvi Dragons z bomberjem… skratka legenda, o katerem se ve zanimivih navijaških zgodb za cel roman…
Ne vem kako da se nisem podpisal z imenom pod svoj prejšnji komentar… no nima veze, mislim da itak vsi veste da je prejšnji komentar o Acotu moj…
Če si ogledate takšne in podobne incidente pred razpadom Juge…a se vam ne zdi, da je bilo mnogo teh dogodkov zrežiranih? Tudi od ‘volka’ omenjeni dogodek bi se dalo preprečiti vendar bi potem to šokodovalo načrtom nekaterih skupin v Jugi in tujini, ki so si želeli razpad Jugoslavije.
LP!
P.S. Mislim, da je škoda, da Bobana niso kaznovali. Res, škoda.