Iz volkovega b(r)loga

No pa je najtežja nočna za menoj, polna luna pa ravno tako in vse ostalo do petka zjutraj bo golo igračkanje, oziroma miks pometanja, skladanja časopisov, peke kruha, sprejemanja cistern in vsake toliko tudi računanja goriva, ne nujno v tem vrstnem redu… No ja, še te štiri pa res niso tako zelo veliko.

Danes pa sem prinesel iz službe štiri velike škatle (ko dobimo cigarete Marlboro, jih pride po 50 štek v veliki škatli, ki potem ostane nam in je vsestransko uporabna, zato jih ne mečemo v smeti, ampak jih hranimo v kleti) za moje sosede z levega konca hodnika, ki se selijo na drug konec Slovenije. In povem vam, da sem prav malo žalosten, ker gre ta družina proč. Ker so res fajn. Otroci so vzgojeni kot malokateri in pozdravijo kadarkoli se srečamo, njuna starša pa ravno tako in kadarkoli smo se srečali, smo rekli kakšen stavek. Konec koncev smo sosedje. Ampak če živiš v bloku s trinajstimi nadstropji in so v vsakem nadstropju povprečno tri družine (saj kakšnega zanikrnega samca ne moremo tretirati kot družino, ali pač?), naletiš na takšne in drugačne čudake. Od takšnih ki pogledajo v tla ko jih pozdraviš, do tistih ki ti uidejo z dvigalom, ko odklepaš vežna vrata. Da sploh ne govorim o čudaški družini iz sedmega nadstropja. Kjer so vsi štirje čudni. Zmeraj ko jih srečaš gledajo v tla, kaj šele da bi pozdravili pa še kaj bi se našlo, ampak zdaj ne bom obrekoval. Potem sta seveda tukaj še Enovelikotele in Enoševečjetele, ki sta že nešteto let na smrt skregana in si razbijata nabiralnike, si stresata smeti pred vrata, praskata avtomobile… Neverjetno, ampak resnično. No, so pa seveda tudi fajn sosedje. Ampak na žalost v veliki manjšini. In kako potem človek ne bi bil slabe volje, če se selijo proč ravno tisti fajn? Bogve koga bom zdaj dobil? Saj mogoče bodo v redu, mogoče pa tudi ne. Heh, kako že gre tista lepa in stara misel? Dom si lahko izbiraš, sosedov si ne moreš.

Lahko noč, Slovenija, želim vam lep in čimmanj stresen ponedeljek in en čisto majcen nasvet imam za vas. Vedno pozdravite soseda, oz. sosedo, lepa beseda vedno lepo mesto najde in jaz si upam trditi, da jo vedno bo. Bodite drugim takšen sosed ali soseda, kot bi vi želeli da je on/a vam.

Vaš Volk