Nenavadni sobotni dogodek
Komentiraj
Objavil/a Alex van der Volk 29.01.2007 ob 12:12 ob 12:12 pod Nenavadni klepeti, Šnopčki za dušo
Alex: Živijo, kam greste, fantje? Štopar1: V Izolo Alex: V Izolo? Lahko vas potegnem pet kilometrov naprej, kjer boste lažje našli štop Štopar1: Lahko Alex (ko spet štarta na cesto): Slabo mesto da štopanje ste si izbrali, fantje. Štopar1: Ja, čakali smo več kot eno uro Alex: Vem, videl sem vas prejle, ko sem šel na kosilo. Kaj pa greste delati v Izolo? Žurat? Štopar1: Ja, na rojstnodnevno zabavo moje sestre gremo Alex: Odlična izbira, od kod pa ste drugače? Štopar1: Iz Žiline, tukaj delamo. Pri Primorju Alex: Zidarji? Super delo, ljudem gradite dom Štopar1: Na to mislim, ko mi je pošteno mraz Alex: Si kdaj pomislil, da bo v domu ki ga gradiš živel nekdo, ki se bo nekega dne spomnil na to, koliko truda si ti vložil, zato da on živi v tako lepem stanovanju Štopar1: Ne, nikoli Alex: Pomisli kdaj, ko ti bo pošteno mraz, ali peklensko vroče. Pomagalo bo Štopar1: Lepa misel Alex: Pa ne samo to. Odločili ste se, da greste na štop v Izolo. Fantje, štopanje ni zabava. Štopar2: Kaj hočeš reči s tem? (iz slovaščine v slovenščino prevede štopar1) Alex: Štopanje ni zabava. Če greš na cesto samo zato ker hočeš nekam zastonj priti, ne boš prišel daleč. Če bi šli na cesto z željo, ker hočete preživeti lep večer s svojimi najbližjimi, bi v Izoli že bili Štopar1: Zveni čudno Alex: Pa ni tako. To je preprosta življenjska filozofija. Bog posluša vsakogar na tem svetu, tudi vas. Štopar2: Neumnost, Bog ne obstaja Alex: Slabo razmišljaš, moj prijatelj. Zakaj ste zdaj naleteli ravno name? Štopar2: Ker si po naključju prišel mimo Alex: Ne, pač pa zato, ker je Bog hotel da se srečamo. Zakaj niste šli že zjutraj z avtobusom v Izolo? (molk) Štopar1: Hoteli smo… Alex: Nekaj privarčevati. Razumljivo. Vendar zakaj vam ni nihče ustavil? Samo zato ker ste trije fantje? Ne, niste šli s pravimi nameni na cesto Štopar1: Kakšni pa so pravi nameni? Alex: Verjeti, da vam bo ustavil nekdo, za katerega je usojeno, da se boste srečali. In ne prepričanje, da ste na cesti, ker pač nimate denarja. Štopanje ni zabava, temveč življenjska filozofija, način življenja Štopar1: Kdo jo je pa izumil? Alex: Je to sploh pomembno? Štopar1: Ne, le radoveden sem Alex: Še ena velika napaka. Ne, nisem je jaz, filozofija je veliko starejša kot jaz Štopar1: Zmedel si me. Ničesar več ne razumem Alex: Razumljivo. Prijatelji, imejte v sebi Vero, Ljubezen in Upanje. Gojite jih in nekoč boste ugotovili, da stanovanja niste gradili za nekega tujca, pač pa za svojega prijatelja Štopar1: Nemogoče, nikoli ne bi mogli imeti toliko denarja Alex: Denar sploh ni pomemben. Samo verjemite, delajte in se učite. Ostalo ni pomembno Štopar1: Denar je pomemben, brez njega bi bili doma na Slovaškem Alex: In zakaj niste ostali? (molk) Štopar2: Zaradi denarja Alex: Če pa sem pravkar rekel kako je denar nepomemben. Poskusiva drugače. Ti denar lahko kupi zdravje in ljubezen? Lahko razbije predsodke, ki jih gojijo Slovenci do vas, ker ste pač tujci? Doma bi bili čisto navadni fantje, tukaj pa ste sužnji denarja. Je vredno? Štopar3: Ne Štopar1: Ne Alex: No, sam sebi priznavaš. Žal mi je da se moramo posloviti, fantje, tu vas bom pustil, mislim da boste tu veliko lažje dobili štop, samo dobro iztegni tisti kos kartona. Štopar1 (tik preden zapusti Globoko modrino): Počakaj, kako ti je ime? Alex: Ni pomembno. Daj naprej to kar sem ti povedal. Ko boš to naredil, se ti ne bo zdelo več pomembno kako se kličem. Zbogom, prijatelj
Opis pogovora, ki sem ga imel v soboto popoldne s tremi mladimi slovaškimi štoparji, ki sem jih peljal od avtobusne postaje na Grčni, do konca šempetrske obvoznice. Ne vem odkod so prihajale moje besede, ne vem zakaj sem jim ustavil, toda občutek sem imel, kot da to niso moje besede, oz. kot da prihajajo nekje globoko od znotraj mene… In dan je nato bil lepši.
Ali si ti Jehovova priča?
Ti tako delujem? Ne, še zdaleč ne. Tudi krščen nisem in nimam nobenega zakramenta.
1.Očitno misliš, da je dobro zate, če bog sprejema odločitve namesto tebe. Jaz ustavljam zato ker sam tako hočem. In zato ker sem zelo veliko preštopal, dasiravno večalmanj na isti relaciji. 2.Štopanje ni življenjska filozofija, ampak je način potovanja iz točke a v točko čimbližjo točki b. In včasih je lahko celo zabavno, ker ima nekdo v avtu fajn muziko, ali pa je preprosto prijazen. Ali pa te zabava njegovo fanatično pop mesijanstvo… 3.To kar si povedal tistim trem slovakom je (oprosti) bolno nakladanje, vsebinsko primerljivo s tistimi mejli, ki jih dobiš od nekih x ljudi (ali pa najbolj pocukranih znancev) ki nimajo kaj drugega počet kot “pomagat svetu”. Ampak lahko si miren, res si naredil dobro delo, 3 štoparje si nekam zategnil in za to so ti gotovo hvaležni. 4.Vem da misliš, da tvoje “filozofije” nisem dojel. Če je ne bi dojel, bi mi bila mogoče celo všeč.
Brez točk, ampak samo vprašanje na tvoje trditve - si prepričan da me lahko sodiš samo zato ker si prebral en moj prispevek na blogu?
hm…zanimivo, malo me spominja na dogodke, ki jih cuelho zelo rad opisuje v svojih knjigah.. Srečanje z osebno legendo..morda? morda ne, ni pomembnoo..
Volk, sončno nedeljsko dopoldne je, skoraj leto dni po tvojem zapisu … vzela sem si čas zase. Naš otroček spi, mož smuča … Imam 24 let, v življenju mi je do sedaj upelo še vse kar sem si zadala, imam veliko volje do dela, obilo vere in ljubezni. Na čase mi ob preobilici vsega skupaj zmanjkuje upanja in prav zato je tale tvoj blog tako “osvežilen”. Hvala za preproste misli, ki bogatijo naše vsakdane. Tvoj deklič je lahko zelo srečen, da te ima, ker je na svetu res premalo ljudi, ki opozarjate na to, da so nam stvari pač že davno namenjene. V naših rokah so po mojem mnenju samo odločitve, katero pot bomo izbrali, ta pa je tako ali tako že davno skrbno načrtovana.
Veliko drobnih modrosti je skritih v tebi. Srečno.
Mateja