Iz volkovega b(r)loga

Dobro jutro, Slovenija

Zeeeeeh… Joj sem zaspan. Po dolgem času spet delam zjutraj in kar malo težko mi je bilo vstati. Ampak danes je vseeno en čisto poseben dan. Ne zame, temveč za moj blog, saj bom pravkar objavil svoj stoti Šnopček za dušo, to je pa že ena stvar, ki je vredna omembe, kajne? In če nič drugega, bi se spodobilo da se spomnim, kdaj je nastal prvi. Ne kot pravi blog, saj je bila to kot vsi vemo samo tema na Siol forumu, ampak nek začetek Šnopčkov, oz. lepih prispevkov, ki mogoče kdaj komu tudi polepšajo dan, ali ga pogrejejo pri srcu ravno tako kot en štamprle, je to vseeno bil… Na eks! Hik…

29. 01. 2004

Kot ste nekatere jutranje ribe opazile, po nočni rad malo pofilozofiram v zadnjih besedah. Verjemite, ob takšni uri po delovni noči je ustavrjalnost na višku. Ker pa moje besede tam ne pridejo do izraza, sem si poklonil en topic. Ehmmm, Pika? Eden več ali manj…

Jap, današnji dan se ni začel že ob polnoči kaj preveč dobro. Nekakšna klinčeva zaspanost in ta me je držala vse do jutra, čeprav jo je ena osebica za nekaj časa lepo pregnala. Ja, ja, saj pravijo da ljubezen svet vrti. Potem pa še dvigalo v najvišjem nadstropju, ko pridem v vežo… Grrr, takšne stvari še bolj pokvarijo dan. Ampak, zakaj neki bi ga, ko pa pridem na forum, ugotovim da imam tri lepa (simpatična) privat sporočila, za dobro jutro dobim nasmeh naše Pinky (in tudi tempov, da ne bo kakšne zamere) in človek preprosto ne more biti slabe volje, naj se zgodi karkoli. Volkec me bo danes nestrpno čakal v vrtcu in kljub vsemu ugotoviš da je pravzaprav lepo živeti in da je vredno. Da so vredne vse neprespane noči, da so vredni vsi porabljeni živci. Ne za denar ki si ga z užitkom zafračkal, ampak zaradi vrednot. Tistih - “pravih”. Lahko noč, zdaj pa moram pod kovtrček, že tako bodo oči krvave ko me bo ob dveh radio neusmiljeno vrgel pokonci. Potem pa v nove zmage naprej. Zzzzz…. Zzzzzz….

Slovenija, želim ti en čudovit dan in ostanite še naprej (tudi) z mano

Vaš Volk