Iz volkovega b(r)loga

Oprostite, ali govorite primorsko?

Zakaj sploh pisati blog?

Komentiraj

Objavil/a Alex van der Volk 10.01.2007 ob 01:16 ob 01:16 pod Žlica pelina

Dobro jutro, Slovenija

Ja, dobro jutro bo kar prav, saj mi je pred leti en policist (ko sem ga v hecu vprašal, zakaj oni takoj po polnoči pozdravljajo z »dobro jutro«) nazorno razložil, da bonton narekuje takšen pozdrav takoj po polnoči. No, od takrat naprej se tega držim tudi sam.

Malo prej sem se vrnil od mojega brata Aleša, s katerim sva obujala spomine na zadnjih devet let skupnega poznanstva in se ob pitju piva nasploh imela zelo fino. Ker pa so mi štiri nočne že dodobra sfrkale bioritem in zaspanosti niti najmanj ne čutim, sem se ustavil na svojem blogu in malo prelistal svoj blogroll. Malo k Gianiju pa k @fnici, Majdi, Danaji, Mitji itd. In tako kliknem tudi na hada, katerega zadnje čase redno, vsakodnevno berem in z očmi požrem njegov zadnji prispevek. In vprašanje na koncu je, kar se mene tiče dokaj umestno…

Čemu sploh pišemo? V intervjuju za članek Agate Tomažič sem sicer vse to že razložil in pozneje dodal še nekaj misli za članek Jane Zupančič, a vseeno se včasih vprašam, ali pišem zase ali za bralce. In vedno znova pridem v vseh teh vrtincih razmišljanja do tega, da enostavno pišem samo zaradi tega, ker pač rad pišem. Ker mi pisanje daje nekaj, česar mi ne daje nič drugega in ker dejansko verjamem, da šnopčki za dušo marsikomu polepšajo dan, torej v nekem smislu dajem ljudem upanje in jim pokažem, da so na svetu še lepe stvari.

A poglejmo na stvari z drugega zornega kota… Na Delovem blogu sem že od vsega začetka in tam sem si ustvaril neko ime in priljubljenost, ogromno ljudi me bere in ogromno ljudi me komentira. Toda prišel je Siolov Blogos in enostavno sem bil izgubljen, saj nisem vedel kaj bi tam objavljal, občutek sem imel, kot da sem izgubljen mešanček med čistokrvnimi psi na svetovnem prvenstvu. No, nato pa sem le odkril, da se da tudi stare objave spraviti pod kakšen star datum in ko sem volkov brlog dejansko prekopiral na Blogos, se mi je kar odprlo. Še vedno imam zelo malo komentarjev, a za božjo voljo, saj komentarji niso merilo. Če bi bili komentarji merilo, bi se že z Delovega bloga poslovil po prvih par tednih, ko je bila moja edina komentatorka samo jaz lesica. In če bi bili komentarji merilo, potem bi bili najboljši blogi tisti, katerih avtorji objavijo par vicev, komentarji pa pridejo sami od sebe.

Heh, ali pa drugače… Koliko je blogerjev, ki recimo objavljajo na svojih straneh kopije z drugih spletnih strani? In jasno da se potem najdejo tudi komentarji. Pa meni ne bo nihče govoril da je to način osebnega izražanja. Ker ni in pika. Do te skupne ugotovitve sva prišla z Alenko. Način osebnega izražanje je objavljanje razmišljanj (pa o čemerkoli že), pesmi, tudi videoposnetkov ali celo slik deklet (ja, tudi to sprejemam), a kopiranje novic ne more biti. Če ne napišeš vira s katerega novica je pa je to sploh že prekršek (ali kaznivo dejanje?). Torej sem dejansko prišel do tega, da sem ugotovil, da je blog način osebnega izražanja. Ne pišemo za bralce, ne pišemo za komentatorje, pač pa zase, to delamo zato, ker nam prinaša sprostitev, kakršnokoli že. A spet ne vsi. Lahko vam takoj naštejem par blogerjev, katerim je pisanje prispevkov način osebnega izražanja, a še zdaleč niso takšni vsi in marsikdo ga piše samo zato, ker je to moderno.

In spet smo prišli do tega, da je potrebno nekako ločiti zrnje od plevela. Kar pa spet ni tako lahko. Zakaj? Ker je blogov dejansko preveč in tako marsikakšen bloger »zgazi« (v smislu da s petimi blogi na dan izpodrine nekoga res dobrega, saj ni blogovskega portala, ki bi omogočal sto ali več zadnjih objav) nekoga res kvalitetnega, katerega zapisi so res nekaj vredni. Kot recimo London za katerega jaz danes sploh prvič slišim, a mi je njegovo pisanje na prvi pogled všeč. Hja, tako je pač s tem. Sam lahko rečem, da sem eden od tistih, ki smo z blogi »orali ledino«. Hvalisavo? Prepotentno? Ne, a mislim da imam do tega pravico, saj sem blog (ki res ni bil blog, ampak samo tema na Siolovemu forumu) pisal že takrat, ko o kakšnem blogovskem portalu v Sloveniji ni bilo ne duha ne sluha, ko pa se je Delo opogumilo, sem v tistem trenutku zgrabil vrženo mi kost. In ljudje so me radi brali in me še vedno. In tudi to mi pač daje upanje, da če jaz in moji najzvestejši bralci radi beremo moje prispevke, že mora biti nekaj na njih. S kakšnim siljenjem v ospredje, bi samega sebe negiral. Edino kar sem naredil je, da sem dal moj blog na stran Blog in space in Si.blogs, česa več pa mi sploh ni potrebno narediti. Tudi na začetku sem imel najprej eno bralko, dobil sem drugo, nato pa jih je prišlo več in več in moj obisk je v povprečju (s tisto googlovo analizo pač ne znam upravljati, da bi lahko natančno izračunal) sto na dan. Včasih celo več pa (na, spet se hvalim) imam števec nastavljen na IP-je, ne na obisk.

Seveda sam berem ogromno blogov. Skoraj vsak dan najdem kakšnega ki mi je všeč. Ogromno najljubših imam in če sem imel leto dni nazaj zelo lahko delo, ko sem izbral pet najljubših avtorjev, letos tega nikakor ne morem storiti, saj bi naredil krivico vsakomur, ki bi ga izpustil iz prispevka, imam ga pa v svojih povezavah. Berem vse ljudi, ki so v mojih povezavah (tistega RSS kakosežeimenuje ne znam naštimati, da bi imel malo lažje delo), a če bi hotel vse komentirati, bi imel precej težko delo in tudi bi lahko od jutra do večera delal samo to. A saj smo že zgoraj ugotovili, da komentarji niso merodajni, če te ima nekdo v povezavah, te pač tudi bere, kaj ni to očitno? In če zaključim zelo optimistično (čeprav mi bodo nekateri to mogoče zelo zamerili), mislim da se rešitev skriva le v blogrollih. Kdor dobi dober blog, naj si ga pač vstavi med povezave in tako naprej. In ko dobiš en dober blog, jih boš dobil še deset zraven. No, seveda pa je upravičeno se vprašati, koliko blogov je človeško telo sploh zmožno prebrati na dan in koliko prostega časa kdo ima, a to je že druga zgodba.

No, Alex je za jutri (ups, danes…) prejel vabilo, naj se zglasi v novogoriškem studiu Radia Koper, kjer bo v par minutah (za petkovo oddajo) povedal kako ustvariti dobro bran blog, a neke skrivnosti in filozofije tukaj ni. Bodi kar si, piši o tistem kar čutiš, za kar se zanimaš in kar veš in predvsem bodi potrpežljiv. Ker če si dober pisec in če ne pišeš zaradi bralcev in komentarjev, bodo ti prejkoslej prišli. In to je vsa umetnost.

Lahko noč, Slovenija

Vaš Volk

  • Share/Bookmark
 
5 odgovorov na “Zakaj sploh pisati blog?”
  1. dc43 - 10.01.2007 ob 01:56

    Vsec mi je bil zakljucek

  2. nordstar - 10.01.2007 ob 11:33
    nordstar

    Ja, smetenje po blogovi naslovnici bi lahko odpravili enostavno. Vsak naj ima samo eno objavo na dan. Pa seveda razširiti naslovnico na 100 zadnjih objav. Pa še znakec pri vsaki, če je avtor kaj popravljal ali dodajal od takrat, ko si ga zadnjič odprl (piškotki vklop). Drugače te pa kar redno berem.

  3. GRiSON - 10.01.2007 ob 13:56
    GRiSON

    Kot praviš na blog bi lahko dal veliko število postov vsak dan. Na začetku sem to tudi do neke mere prakticiral. O tem je bilo veliko povedanega tudi na siolovem blogu. Takrat v prvih tednih sem ljubosumno gledal koliko komentarjev imam. Na hitro sem prišel na sam vrh Naj komentirani blogi. Velikokrat sem od prijateljev v poštni nabiralnik prejel kaj smešnega in zabavnega. Pri tem sem se vprašal: Zakaj ne bi razveselil s tem še koga? Tako mi je med drugim rasla tudi priljubljenost. Vendar to res ni merilo. Občudujem, imamo kar nekaj dobrih blogerjev, ki jih dokaj redno berem, kolikor mi čas dopušča. Da sem spremenil pogled je name vplival Kritik(http://kritik.blog.siol.net/2006/12/28/grison-vlatka/), pa še bi se kakšen našel, da ne užalim kakšnega blogerja. Res je tudi, če mi nekdo napiše komentar, vedno odgovorim, tako na svojem postu, kot tudi pogledam kaj ima on novega. Ravno to je vzrok, da sem danes tu. Tako sem tudi sam spremenil način in ločil zrnje od plevela. Vsak dan en post pa pika, sem si rekel. Seveda sem tako zdrsel v zlato sredino, vendar me to nič več ne moti. Upam da bo to tvoje razmišljanja vplivalo še na kakšnega blogarja :) .

  4. majakrizaj - 11.01.2007 ob 14:26

    Vi kar pišite,nekateri se res zabavamo ob vaših hudomušnih zgodah in nezgodah, pa čeprav se kdaj tudi ne strinjamo.Osebno pa rada ostanem zvesta piscu, ki ve kaj hoče, ki ostaja načelen v svojih pogledih in skrbi za kvaliteto zapisa. Lp

  5. Alex Remus Black - 11.01.2007 ob 14:29
    Alex Remus Black

    Hvala za kompliment(e) :)

Na vrh

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !