Iz volkovega b(r)loga

Čista vest je le simptom slabega spomina

Matrix in Bog

Komentiraj

Objavil/a Alex van der Volk 26.10. 2006 ob 13:41 pod Šnopčki za dušo

Vam povem, če se zdaj takole zazrem nazaj, konca ene mojih najljubših - če ne kar najljubše - filmskih trilogij, še zdaj ne razumem najbolje. Kdo v bistvu je tisti starec z belo brado? Ja, ok eno je jasno. Stvaritelj Matrice, ki očitno lahko vse (no, v bistvu ne, ker če bi lahko vse, kako je lahko dopustil da je sploh prvi upornik pobegnil in ustvaril imperij Siona, ampak ne bom zdaj malenkosten). Ergo, torej je on Bog osebno. No ja, sicer zelo žleht in maščevalen Bog, ampak vseeno Bog. Kar bi lahko še posebej potrdila njegova izjava na koncu: “me imaš za človeško bitje?” Najbrž bi tukaj utegnila biti potrditev, da je to zares Bog kot so si ga zamislili ustvarjalci filma. In prav ta Bog uspešno manipulira z ljudmi (z njimi napaja svojo ekstrasupermegafakin mašinerijo), kdor se mu izmuzne pa je naravni sovražnik št. 1, za katerega je dobro samo nekaj in to je smrt. Ampak ali je Bog resnično takšen kot ga želi filmska trilogija prikazati? Hm, če gre verjeti RKC v bistvu ja in Matrica pravzaprav sploh ne laže (pa pustimo da je Sion, kjer naj bi bil po vseh pravilih pekel, v resnici v središču zemlje), tudi kakšna muslimanska vera bi se z Alahom temu dokaj približala. Če ste naši, boste uživali blažen mir, “svobodo”, večnost itd. Če niste, ste ga pa milorečeno najebali. Šli boste v pekel (Sion), kjer boste izpostavljeni peklenskim mukam (jedli boste neužitne obroke) in ni stvari ki bi vas rešila (no, spet bi lahko bil malenkosten in omenil da ima vsakdo, če le postane izdajalec možnost vrnitve v čajbo, kjer se bo Matrica spet napajala z njim). Ampak ali je Bog zares tako neusmiljen in krut kot to želi prikazati film (oz. trilogija) Matrice in RKC? Hm, konec konec je bil Neo edini daleč naokoli, ki se je uspel (in to kar dvakrat!!!) prebiti do njega in bi lahko pokazal malo usmiljenja, rekoč: “Mater Neo, ti si pa faca, dvakrat si me našel ven, v zameno se te usmilim in zdaj bo mir, klinc, zakaj pa ne. Live and let die. Konec koncev sem Bog tukaj jaz!” Ampak ne, on je moral biti vojeurska svinja čisto do konca (mislim, ne morem razumeti, da mu ni bilo dolgčas toliko in toliko groznih let sedeti tam v tisti sobi in gledat televizije).

Zgoraj sem se vprašal, če je Bog res takšen. In mislim da ni. Ker če je… Hja, potem pa nam najbrž ni pomoči. V tem primeru smo bržkone tudi po smrti (razen nekaj manjšin ateistov in drugih verstev) kratkomalo najebali. Heh, če nas že tukaj tako trpinči, kaj bi bilo šele po smrti. Bog ni takšen, kot ga želi RKC prikazati. Saj se v bistvu lahko vprašamo, če je Bog prav zares starec z dolgo belo brado. Sicer bi se potem sam izgubil v tem modrovanju, zato se tako globoko ne bom spuščal. Kakšna RKC neki? Lepo vas prosim, kakšni so že bili Kristusovi nauki? So bili da je potrebno dajati vse premoženje cerkvi? Da moramo zaslepljeni in fanatični žaliti vsakogar ki je drugačen? Da so “drugačni” v bistvu manjvredni? So bili to Kristusovi nauki? NE! Niso bili, zakaj jih torej RKC tako spretno obrača sebi v prid? Ne, če je Bog zares maščevalen starec z belo brado, potem (če že lahko izbiram), raje grem v pekel, kjer je sicer res nižji življenjski standard, zato pa zagotovo boljša družba.

Veliko časa nisem hotel verjeti da po smrti nekaj je. No, saj sem zgodbo o tem že velikokrat povedal, tako da zdaj ne bi obnavljal. Ampak zdaj verjamem. Vendar pa se moja vera malo razlikuje od tega kar uči RKC. Zaradi mene se lahko zrušijo vse cerkve tega sveta (čeprav po drugi strani tudi to ne bi bilo prav, neko zgodovinsko vrednost konec koncev le imajo), jaz s prstom ne bom mignil za njihovo obnovo. Tudi duhovniki povečini niso slabi ljudje, vendar pa je RKC v svoji srčiki pokvarjena. Jaz verjamem da po smrti nekaj je. Vendar si z očenaši in zdravimimarijami tega ne bom zaslužil. Zaslužil si bom z dobrimi deli in le te bom delal dokler bom živ. Včasih izgubim svojo vero. Resnično jo in v teh letih samote je malo manjkalo pa bi jo res. Toda, splača se je počakati. Sreča me je nekoč že poiskala povsem po naključju in ni besed s katerimi bi lahko opisal kako mi je bilo takrat. In lahko sem vesel, kajti vem, da se bo vse prekoslej ponovilo… Ker se bo moralo, ker se vsaka stvar prejkoslej obrne. In takrat bom pripravljen in bom vedel, da mi je Bog dal še eno priložnost. No, če živim v zmoti in je Bog zares trapast vojeur kot ga prikazuje Matrica, potem bom pač vedel da sem se zmotil. Ampak kje je še to…

 
Brez komentarjev na “Matrix in Bog”
Na vrh

Komentiraj