A kot alkoholizem
Komentiraj
Objavil/a Alex van der Volk 14.9. 2006 ob 11:55 pod Črke, Šnopčki za dušo
Srrrrrrrrrk…. Mater se včasih prileže eno pivo. Ne premrzlo, ne pretoplo, ne preveč močno, a Bog ne daj brezalkoholno. Saj ni važno katere znamke je. Zlatorog, Union, Heineken, Gosser, Budweiser, Karlovačko, Nikšičko. Na tisoče je… In kdor ni pretirano izbiurčen bo zagotovo našel enega zase. Ravno tistega, ki mu bo najboljs sedlo, ko mu bo steklo po grlu, ki mu ne bo povzročalo pretiranega glavobola, ki ni predrago… Koliko jih je že bilo? Ena, dve, tri? Saj ni važno, važno da se žura.
Po nekaterih podatkih, je pivo prva alkoholna pijača s katero se srečajo vsi otroci in kar na nek način tolerirajo tudi starši, saj pivo še vedno ne daje tako negativnega prizvoka kot recimo vino, šnopc ali kaj podobno žganega. Še posebej na morju. Hej, naj ima vendar malo užitka, saj je vendar na počitnicah… Kdaj ste poskusili svoje prvo pivo? Ste prepričani, da ste bili starejši vsaj od petnajst let? Prav zares dvomim… Toda ravno to pivo je bilo mogoče krivo, da ste pozneje spili še eno in še eno in tako naprej. Hej, saj pivo vendar ni alkohol, pivo je pivo in čeprav ste prišli domov rahlo nažgani, so bili starši še vedno veseli, da ne smrdite po vinu, žganju, ali bognedaj cigaretah. Saj je vendar bil zunaj in si je pač malo privoščil. Ja pa kaj…
Zakaj ljudje sploh pijejo, čeprav jim v tistem trenutku ne prija? Eden od najpogostejših odgovorov pri mladini bi bil - ker hočem biti kot ostali. Eden najpogostejših odgovorov pri študentih - vse za žur. Eden najpogostejših odgovorov pri odraslih - ker tako pozabim na probleme doma in v službi. Eden najpogostejših odgovorov pri starejših - ker sem tako navajen.
Resnična zgodba. En fant v zabavišču ob vratih WC-ja sili drugega naj spije še ta dva deci - ‘ajde, če si frajer boš spil še to’ ‘ne morem stari,’ ‘moraš, daj nagni, saj nisi pusi’ ‘res ne morem’ ‘potem si pa pusi’. Fant nagne tisti plastičen kozarec in na eks sprazni tekočino v njem, nakar se strese in bruhne kot vulkan. Prijatelj se zarotniško umakne in se mu pritajeno reži. V čem je tukaj fora? Fanta zgrabijo varnostniki in ga vržejo ven. Kdo je zdaj tukaj odrasel in kdo komu ugaja? Resničen primer številka dve. Študentje se ga zunaj napijejo na živo in mrtvo, čeprav jih naslednji dan čaka izpit. Konča se z bruhanjem in spanjem na WC-ju, z izpitom pa seveda ni nič… Se je splačalo? Resničen primer številka tri. Mož po službi zavije v gostilno, saj ima do vrha glave ženinega nerganja kakšna lenoba je in šefovega teženja zakaj stvar ne bo končana v določenem roku. Kozarec na kozarec, beseda da besedo in vse skupaj se konča z glasnim prepirom, ali celo pretepom. Je res pozabil na vse probleme? Resničen primer številka štiri. Možakar v penziji zavije na en deci, čeprav mu je zdravnik strogo prepovedal vsakršen alkohol. En deci pa resnično ni še nikogar ubil, kako naj škodi zdravju, če na zdravje pije ga? Toda nekega dne ga izda srce. Je to res še vedno tako pozitivna navada?
Zakaj so vsi štirje pili? Prvi zato ker je hotel biti frajer, drugi zato ker je daleč od doma kjer ni staršev in kjer si lahko da duška, tretji zato da bi pozabil na probleme in četrti zato, ker je tako navajen. Toda splačalo se ni nikomur. Ena enota alkohola zagotovo ni še nikomur škodila, toda če prvič pretiravaš z alkoholom zato ker želiš ugajati, nadaljuješ zato ker si želiš dati duška, pretiravaš zato da bi pozabil na probleme, končaš kot ostarel vaški pijanček, ki je tega preprosto navajen.
Na svetu je vse preveč moraliziranja zaradi alkohola, samo poglejte kakšne strelja včasih dr. Rugelj, ki pa je tako ali tako zgodba zase, čeprav mu je potrebno priznati, da je pri zdravljenju alkoholikov hudičevo uspešen. Alkohol sam po sebi niti ni takšno zlo, dokler nam ne postane izgovor za vsakodnevne težave. Ampak kako se pravzaprav začnejo problemi? Seveda, z zanikanjem - jaz nimam problemov z alkoholom, kadarkoli se mu lahko odpovem. In zakaj tega ne storiš? Zakaj pa bi, če pa vem da se lahko kadarkoli odpovem? In začarani krog je sklenjen.
Ne samo tujina, kjer alkoholu vsak dan posvečajo več in več pozornosti, tudi Slovenija ni imuna na težave z alkoholom, po kateremu posegajo čedalje mlajši in mlajši. Zakaj pije štirinajstletni mulo, katerega starši so odšli na vikend, njega pa pustili samega doma, v upanju da ne bo delal neumnosti? Ker si misli da je frajer, ker se mu zdi zabavno kako mu zaupajo, on pa dela ravno tiste stvari, ki jih ne bi smel. Toda kako razložiti vse to staršem, ko jih neke noči pokličejo iz bolnišnice, češ da je njun sin na pranju želodca? In še ni konec, naslednjič bo isto… Saj imamo zakon o omejevanju porabe alkohola. WTF zakon, če pa se ga nihče ne drži? Če nimamo ljudi, kateri bi nadzorovali kako se zakon izvaja v praksi? Ste se kdaj vprašali, ali obstaja trgovina, kjer šef teži delavkam, ki mladoletniku niso hotele prodati alkohola. O ja, obstaja. Kdo je torej kriv? Mulo, prodajalka, šef, starši, država, kdo!? Saj nekdo vendarle mora biti. Rugelj trdi, da je za večino alkoholizma med moškimi kriva žena, ki bi morala biti možu v oporo, saj ravno zaradi nje začne piti. What a piece of crap is this, vsakdo začne piti zaradi tega ker tako sam hoče, ne zato ker bi ga prijatelji silili, ne zato ker je dobra žurka (pa kaj če ga zjutraj čaka izpit), ne zato ker v službi teži šef, doma pa žena, ne zato ker je tako navajen. Vsakdo se zaveda, da to ni prav, globoko v sebi sliši glas, ki mu pravi naj tega ne naredi, a vseeno to počne. So tudi temu krivi zgornji dejavniki?
Prohibicija zagotovo ni rešitev in tega problema ne more rešiti noben zakon na tem svetu, dokler vsak človek zase ne spozna, da pogled na svet skozi alkoholno omamo ni lepši, le veliko bolj zamegljen je, naslednji dan se vsi ti problemi vrnejo, poleg tega pa jih boleča glava, suho grlo in pekoč želodec še vsaj podeseterijo. Kaj storiti? Hm, mogoče pa imajo starejši ljudje prav, da se klin s klinom zbija. Ajde, gremo na eno pivo….
Pa na zdravje….
