Iz volkovega b(r)loga

Oprostite, ali govorite primorsko?

Harry Potter vs. Alex DeGrad

Komentiraj

Objavil/a Alex van der Volk 8.05.2006 ob 16:47 ob 16:47 pod Šnopčki za dušo

A vam lahko izdam, da sem se zaljubil? Seveda ne v pravem pomenu besede, ampak vseeno je tudi to nek način zaljubljenosti. Sicer bolj fanske zaljubljenosti, ampak vseeno lahko tudi to imenujemo zaljubljenost. Ali pa navdušenost… Ali pa… pottermanija, heh. No, v glavnem, zaljubil sem se v Harry-ja Potterja in v njegove doživljaje v mračnem svetu čarovništva. Začelo se je kakšne tri tedne nazaj, ko je Pop tv predvajala Harry-ja Potterja in Dvorano skrivnosti. In sem si rekel da pač v miru pogledam film, da vidim kakšno sranje od filma so naredili. Heh, da bom potem imel še en razlog več za kritizirati vse oboževalce tega mladega čarovniškega vajenca, ane? No, zgodilo pa se je ravno obratno, saj me je film najprej zgrabil, potem pa naravnost prikoval na moj Turbo maximus (ki mi zadnje čase služi kot (zelo udobna, roko na srce) postelja) in mi ni pustil dihati vse do konca, ko se je razkrila še zadnja skrivnost in ko je Harry s herojsko-viteško potezo rešil najsimpatičnejše bitje v celem filmu, hišnega vilinca Trapsa izpod rok Luciusa Malfoya. Takrat mi je film končno pustil prvič vdihniti in kar nekako nisem mogel verjeti, da se lahko iz ene čisto navadne pravljice za otroke lahko naredi film, ki je zaradi občasne srhljivosti morebiti celo bolj primeren za odrasle, kot za naš podmladek. No, vem da za mojega Volkca najbrž ne bi bil najbolj primeren… Moja odločitev tisti večer je bila sunkovita, spontana, fanovska, heh. In tako sem sredi noči vstal iz postelje, se oblekel in odbrzel do videomata ter si sposodil Harry-ja Potterja in kamen modrosti. In ga isti večer pogledal. In ob kakšnih dveh zjutraj sem bil že pravi Potterman. Vedel sem kdo Je Harry Potter, vedel sem kdo je Hermiona, kdo je Ron, kdo je Hagrid, kdo je Dumbledoore, kdo je profesor Raws in nenavsezadnje, kdo je sajvestekdo, katerega imena se ne izgovarja.

No, zdaj po teh treh tednih pa ta obsedenost s Harry-jem zares meji že na obsesijo. Zdaj ne vem več samo zgoraj navedenih stvari, pač pa poznam tudi Siriusa Blacka, Jedce smrti, polovico ministrstva za čaranje, Morakvarje, etc. No, pojavil pa se je seveda problem, ko sem si pogledal vse štiri do sedaj posnete filme. Veliko stvari vem, toda jih je še veliko več, ki jih ne vem, vedo pa jih tisti, ki so do zdaj prebrali vseh šest, v slovenščino prevedenih knjig. In tudi tisti ki so prebrali samo prve štiri knjige, torej toliko kot je bilo do zdaj posnetih filmov, vedo več kot jaz. Saj veste, ane, knjigo lahko bereš tudi tri mesece, film pa se mora končati v največ dveh urah. Okej, pustimo ekstreme, kot so Hamlet Kennetha Brannagha, tu govorimo o Harry Potterju. No, da ne zaidem preveč. Ko sem si ogledal tudi četrti film, torej Harry Potter in Ognjeni kelih, sem bil na koncu šokiran, kot da se dogaja kaj slabega meni. Sajvestekdo je vstal od mrtvih, napoved za Bradavičarko je črna, dogajale se bodo hude stvari. Mojbog, Harry je v nevarnosti! In za povrh vsega pusti četrti film odprtih toliko stvari, kot jih ni pustil nobeden do zdaj. Bemmuvraga, da sem moral odkriti Harry-ja ravno zdaj, ko je do petega filma še debelo leto. In sem čisto resno premišljeval, da bi v tem letu prebral vse štiri knjige, in še pred izidom filma tudi peto – torej Feniksov red. In ni dvakrat za reči, da tega zares ne bom storil.

No, ampak bolj kot sem gledal te filme in stiskal pesti za simpatičnega Daniela Radcliffa, bolj sem se spraševal o podobnostih med mano in Rowlingovo. Saj veste, ane? Harry Potter se je rodil, ko jo je zapustil mož in je ostala sama z majhnim otrokom. Če se ne motim, je takrat bila celo brezposelna. Hm, ne bi o tem, da se njen bivši mož danes počuti kronanega osla, ampak vseeno. Od kod njej ta pogum, da je šla v ta projekt, kje ji volja in kje ji ta neizčrpna domišljija? Le kako je lahko zmogla ustvariti tako izvirnega literarnega junaka takrat, ko so ji skrbi najbrž želele raznesti glavo? Če se ne motim, je bila večina Kamna modrosti napisana celo v kavarni… Od kod ji… Ja, odkod ji upanje? Je res tako zelo verjela vase in v uspeh malega čarovniškega vajenca, ali je preprosto pisala zase, čeprav je bil mogoče v njej samo plamenček upanja, da ji bo Harry nekoč prinesel bajno bogastvo in svetovno slavo… No, zgodilo se je točno to. Harry Potter je postal gromozanska uspešnica, postal je idol tričetrt današnje mladine, prišel je denar, prišla je slava in Rowlingova je lahko dejansko začela z živeti s Harry-jem, kot da je dejansko član njene družine. Kot da je, heh… njen sin, njen otrok, njena kri. In tako je pravzaprav kar razumljivo, da sta prvi dve knjigi short dogodivščini mladega učenca, v tretji pa se stvari začnejo zapletati in če si ne ogledaš tretjega dela pred četrtim, ti v četrtem kar nekaj stvari ne bo jasnih, medtem ko ogled prvega ali drugega filma niti ni tako zelo potreben, saj ti je z malo logičnega razmišljanja kaj hitro jasno, kaj se je dogajalo. No, ampak nazaj k meni.

Ob Harry-ju, sem se po dolgem času spet spomnil na moja dva literarna junaka, Alexa in Senco. Da ne bo pomote, ne govorim o Alexu Volku, glavnemu junaku zgodbe Izklopix, ki jo najdete na Delovem blogu. Govorim o Alexu DeGradu, katerega življenjsko borbo z vladarjem sence (ki se imenuje, ja uganili ste, Senca), spremljamo v petih knjigah.

1. Ekipa Delta 2. In jutri v pekel 3. Bela polja sanj 4. Alex DeGrad – Izgubljena leta 5. Prerokba Vsaka se dogaja v drugem časovnem okolju in v vsaki se pojavi tako Senca (ali Shadow), kot Alex DeGrad. Knjige niso razporejene v pravilno časovno zaporedje, saj najprej spremljamo Alexovo pot od fanta do odraslega človeka, v drugi se preselimo daleč v prihodnost in izvemo kako se bo vse skupaj razpletlo, v tretji izvemo kako se je Alex rodil in kdo so njegovi pravi starši, v četrti to kar opisuje že njen naslov, torej leta ki smo jih izgubili med prvo in tretjo knjigo, v peti pa izvemo skrivnost prerokbe, okoli katere se vse vrti. V detajle raje ne bi šel, vse skupaj pa mogoče spominja na Harry-ja Potterja s primesmi Gospodarja prstanov, čeprav je ideja sama stara že več kot petnajst let, torej se je rodila veliko pred malim čarovniškim vajencem.

Ne vem, ali bom kdaj zbral dovolj časa in volje in jih napisal. Ekipa Delta je bila med drugim tudi končana, vendar sem jo zažgal, ker noben založnik ni pokazal zanimanja zanje, medtem ko sta polovici druge in tretje knjige ravno tako že napisani. In tukaj je tudi poglavitni problem. Da je Rowlingova vedela, da je Britanija vseeno tako veliko tržišče, da bo zagotovo našla vsaj enega založnika, medtem ko je Slovenija pač premajhna in imamo premalo bralcev, ki bi jih zgodba pritegnila, da bi knjiga lahko doživela vidnejši uspeh. Saj… Morebiti bi lahko upal in jih vseeno končal. Predvsem zaradi sebe, če že zaradi drugih ne. Toda bojim se, da bi potem vse skupaj izgubilo svoj čar. Alex DeGrad sem jaz sam. Vse si deliva, od karakterja, zunanjosti, strahov, življenjskih nazorov, logike itd. Senca pa je moj največji strah, ki sem ga (veliko prepogosto) sanjal kot majhen otrok in se od takrat do danes ni spremenil. Še vedno ima namesto obraza črno dimno liso z žareče rdečimi očmi, še vedno ima plašč iz zguljenega rjavega usnja ki mu sega do tal in ravno takšen klobuk s širokimi krajci in še vedno mu vedno znova v rokah žari cigareta.

Morebiti porečete naj zberem pogum in začnem pisati, vendar pa ne vem ali bom to zmogel. To bom zmogel, ko bom sam pripravljen na to, da se znova soočim z najhujšim bavbavom svojega otroštva in ko vzamem v zakup, da morebiti spet doživim neuspeh.

In ne pozabite: V prerokbi je vse zapisano, le najti jo moraš….

  • Share/Bookmark
 
13 odgovorov na “Harry Potter vs. Alex DeGrad”
  1. Margareta - 8.05.2006 ob 18:42

    Da ne bi, ampak niti slučajno, res, nikoli in nikdar še kdaj sežgal kakšnega izdelka, samo zato, ker nisi našel založnika!!! Mona! Pa si poskusil prav povsod? Blodnjak, npr?

  2. prijazna - 8.05.2006 ob 22:11

    Sej, če si že prej poskušal pa ni uspelo to še ne pomen, da ti tudi zdej ne bo. Naj ti da to en nov izziv, ti pa si le upaj. Dokaži se, da si najboljši saj sam veš, da si :)

  3. mah - 8.05.2006 ob 23:59

    veš kaj. pa naj bo to tvoj prvi korak na poti k premagovanju krize pri tridesetih. ne obljubi sebi. nikomur ne obljubi. samo začni. počasi, da te povleče noter, ko boš pa noter, pa z nadzvočno naprej… a veš, da je Jules Verne za 2000 milj pod morjem 15 let iskal založnika????? go, alex, go!!

  4. neprebujeni - 9.05.2006 ob 04:59

    Kdo pa pravi ,da knjige ne moreš prodati v tujini? Prevedeš npr. v angl ali kateri drug jezik ( ok, to bi te veliko stalo ).Ampak če ti je to cilj ,boš vse naredil in poizkusil. Svet je večji od Slovenije.

  5. Rodrigo - 9.05.2006 ob 13:53

    Sančo men pa ni jasno zakaj se na mobitel nisi oglasil… pa ravno sem bil blizu tvojih koncev in te poklical če bi šla na pivo))) Kar pa se tiče pisanja – jaz mislim da bi predvsem moral končati Izklopix. Ker si začel pisati in ker me ful zanima kako se bo končalo.

  6. Alex van der Volk - 9.05.2006 ob 15:08
    Alex van der Volk

    Vraga, Rodrigo pa ja nisi klical moje stare številke? Že dolgo je nimam več, zdaj sem na Simobilu. Daj, če še imaš moj mail, mi piši pa ti bom poslal novo. Aja, Izklopix pa se bo nadaljeval, samo včasih ima navdiha še preveč, včasih pa nič, zato pa napreduje tako počasi.

  7. Wilde - 9.05.2006 ob 15:40

    Volkec, glede pisanja ti bom rekel samo toliko… ne obupuj, seveda pa ne sežigaj stvari (no ja, lahko jih zažgeš, ko jih čez nekaj let pogledaš in morda nisi zadovoljen z njimi, nikakor pa takoj po tem, ko ne najdeš založnika pač…).

    V vse kar napišeš je vložen nek trud, za začetek bi lahko Ekipo Delta razdelil prijateljem in znancem (za katere veš, da bodo objektivni, ker seveda nočemo poslušati samo “wau, super je, odlično, niti besedice ne bi spremenil/a” itd. subjektivnosti), da vidiš, kakšen približno bo feedback, če se gre v pravo smer ipd… Založba ti ne sme biti merilo za uspeh. Če bodo ljudje radi brali to kar napišeš, oz. se bo pokazalo zadosti zanimanja (hja, lahko bi jo objavljal tudi po delih na blogu in jo v celoti ponujal zainteresiranim), ne potrebuješ nobene založbe…

    Slovenija je ravno prav majhna, da lahko uspe neka taka ideja… saj veš, kako hitro potujejo informacije med ljudmi. “Ti… veš, našel sem nekaj na internetu, odlično je, vrzi oko, ko boš imel čas… tu imaš link” :)) Poskusiti ni greh.

    Je pa žalostno to, da se ljudem ne da nič brati. Takoj, ko je malo daljši sestavek ali kaj napisanega, odnehajo z branjem. Potem ostaneta samo še dve vrsti ljudi. Ljudje, ki preberejo cel sestavek, ker jih zanima celotna slika in ljudje, ki preberejo prvih nekaj vrstic, nato pa jih potegne noter kot tebe v Potterja. (mene od Potterja odvrača samo to, da ga berejo in gledajo praktično vsi, bom počakal, da se prah okoli Harija Poterovića poleže :))

    LP

  8. galadriel - 9.05.2006 ob 16:01

    Samo eno… je to totalna zafrkancija =)? Ker če je, je dobra zafrkancija.

  9. Wilde - 9.05.2006 ob 19:28

    ja če je zajebancija, sem pa res sucker… :) Samo se ne sekiram… jebiga

  10. Alja - 10.05.2006 ob 12:40

    Živjo. Glede pisanja, se strinjam. Priznam, REDKO berem. Preberem naslov, dva stavka. Če me ne pritegne, adijo. Seveda tudi vem, kdo piše v redu, kdo pa… Zato se mi zdi, da je začetek zelo važen. Sploh pa ne berem dolgih stvari! Kaj če bi razdelil v več delov? To je lažje. Zdi se mi, da je to zaradi poplave nekega pisanja, blogov. Sem malo pogledala na ednevniku, kjer je precej nižji nivo kot na Delu, se mi zdi. Pa strašna zmešnjava. Pa ne najdeš komentarjev itd.

    Skratka težko je najti zrnje, preveč plevela. Nekateri napišejo tri vrstice, obesijo fotko, napišejo tri angleške besede in to je…literatura??? Da ne govorim o jeziku, o tem, da se nekaterim še tipkarskih napak ne da popraviti…

    Če pa veš, da hočeš nekaj povedat in da je to to, kar moraš povedat, potem ne obupaj!!!!Tudi če ti trije rečejo, da je zanič. Meni se je to zgodilo. Potem je rekel četrti, da je dobro in sem dol padla.)))))))

  11. Alex van der Volk - 10.05.2006 ob 19:08
    Alex van der Volk

    Galadriel, ne vem zakaj misliš da je zafrkancija, lahko ti pa povem da ni in da so moje sanje nekoč končati to kvintologijo. Pa najmanj zaradi tega da bi obogatel z njo. Gre bolj za to, da bi nekaj dokazal sebi in svojim bivšim skrbnikom.

  12. galadriel* - 11.05.2006 ob 15:03

    sori če si zastopu narobe, zafrkancija je zame tist del o HP =)=) Film te je potegnu… no oki, ene pč potegne film=) Kar se tiste tvoje knjige tiče, pa ni men nč preveč jasn zakaj se je šlo prej in pol, dej še kej objav, prosm! (če ti je že tok do te triologije v petih delih) :))))

  13. DarjaN - 18.05.2006 ob 14:18

    ….rrrr……

Na vrh

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !