Maščevanje je sladko… odpuščanje pa še slajše
Komentiraj
Objavil/a Alex van der Volk 17.12. 2005 ob 07:44 pod (Po)nočna filozofiranja, Šnopčki za dušo
No, tudi k izvanredni nočni spada še eno moje nočno razmišljanje, seveda s to razliko, da ga bom od zdaj naprej moral opravljati ob uri, kot sem ga vedno… In sicer ob šestih zjutraj, na toplem v mojem brlogu, zavit v haljo in popolnoma osredotočen na stvari, ki bi jih rad povedal danes. No, zakaj pravim “izvanredno” nočno? Ker je nocoj naš sindikat imel tradicionalni vsakoletni žur ob zaključku leta, predsednik sindikata, moj sodelavec pa je bil napisan za delati nočno. In tako sem se kar sam ponudil, da mu jo oddelam jaz. No, razlogov zakaj sem to storil, je več. Po eni strani mi ni bilo za iti na žur, po drugi pa je on vseeno predsednik ki je veliko stvari tudi organiziral in se nekako spodobi, da je zdraven, jaz pa imam še enkrat več občutek, da sem naredil dobro delo. No, ali pa si to samo domišljam. Zanimivo pa, da sem v zadnjih dneh spet kar nekajkrat snedel besedo, da uslug z menjavami ne bom več delal, oz. jih zmanjšal na minimum. Če imaš službo v kateri delaš od sedmih zjutraj do treh (no, včasih tudi več in naj mi tisti ki si nosijo delo domov oprostijo), pač o kakšnih menjavah ne moreš sanjati, saj zanje ni pogojev, potrebe pa bržkone tudi ne. Ko pač potrebuješ fraj za nek dogodek, si vzmeš dopust (ali nadure) in to je to. Pri nas je drugače. Deset nas je na črpalki in se pač zgodi, da ti šef napiše nočno ravno takrat, ko je na sporedu nogometna tekma leta… Ehm, fantje… a bi mogoče kdo vskočil? Če imaš srečo te pač kdo zamenja, v nasprotnem primeru tekme pač ne boš videl. In lahko rečem, da mi je ravno zaradi tega odpadlo že lepo število tekem pa tudi dobrih žurov. Ampak daleč od tega, da bi zdaj jaz hotel pljuvati po službi ali sodelavcih. Bognedaj nesreče, največkrat se je namreč zgodilo, da sem kljub vsemu zamenjavo na koncu koncev le dobil, službo imam rad in daleč od tega da bi se je naveličal. Vseeno pa te takrat, ko vidiš da ne boš dobil zamenjave zagrabi sveta jeza, potem pa se pač sprijazniš… heh, kaj ti pa drugega sploh preostane? No in v tem navalu nemoči se pač zakolneš kako ne boš nikoli več nikogar zamenjal, potem pa… Če smo tim, smo pač tim in dejansko ne moreš gledati samo nase in na svoje koristi. In tako te nekdo prosi če bi prišel delat namesto njega eno nočno več… In se pač spomniš, da je kdaj tudi on že tebi naredil uslugo, da jo zagotovo še kdaj bo in pač privoliš…
Sam nisem maščevalen človek in ko se razjezim ni dobro, še posebej če se prav zares. Takrat sem sposoben svašta in potem na tihem kujem kako se bom maščeval, kaj vse bom skuhal osebi, ki me je prizadela. Naslajam se ob misli kako bo trpela zaradi mene… ravno tako kot sem sam. Potem pa se začuda ohladim. Vse me mine in vprašam se, zakaj bi se sploh šel neke umazane igrice in kvaril svojo karmo z negativno energijo. Da se bom boljše počutil? Neumnost… V življenju sem bil velikokrat prizadet. Tudi zelo hudo. Trpel sem in dal toliko živciranja skozi, da je čudno da nisem še osivel. No, morebiti sem, saj ne morem vedeti, ko pa imam lase vedno pobarvane na črno… Vedno, ampak res vedno sem našel v sebi moč, da sem odpustil osebam ki so me prizadele. Ravno danes sem spoznal, da sem neki osebi ki me je zares prizadela odpustil. Res, ko sem jo “srečal” (čeprav le virtualno), v sebi po dolgem času nisem začutil neke negativne nemoči, ki me je prevevala vedno ko sem zagledal njen nick. Samo pomislil sem na to, da iskreno upam da je srečna… Ona mislim da mi ne bo odpustila nikoli pa četudi bi jo dejansko prosil na kolenih. Verjamem, oz. že kar vem, da sem v njenih mislih pozabljen, kot da nikoli nisem bil del njenega življenja… toda odpustila mi ne bo nikoli.
In kdor ne zna odpuščati, ne bo nikoli vedel kako zelo sladek občutek je to… kakšna radost te prevzame, ko vidiš da je nekomu odleglo zaradi tebe… Ko začutiš da je odleglo tudi tebi, ker veš, da se je še ena zadeva končala po filmsko in se lahko pozabi. To je občutek, ki ga lahko primerjam le še z zbujanjem ob ljubljeni osebi in srečanju z njenim pogledom, v katerem vidiš ljubezen….
No, dovolj za danes, grem raje spat, zvečer pa malo v lajf. Saj, tudi ta izvanredna nočna je bila koristna, mogoče pa mi bo naš Aleks vrnil uslugo, ko jo bom najbolj potreboval. Važno da se imamo radi :)
Lepo soboto in še lepši vikend vam želim in če imate kakšnega sovražnika… poskušajte mu oprostiti, če ne drugače pa v mislih… verjemite da se boste bolje počutili. Oz. vsekakor bolje kot on.
Lahko noč Slovenija






