Iz volkovega b(r)loga

Dragi moji bralci, eno vprašanje imam za vas. Ja, že spet. Verjamete v vedeževalke? Saj veste, ponavadi starejša zgubana ženička, ki je tik pred tem da jo zagrebejo, ponavadi brez zob, ki vam momljajoče razlaga kaj vam napovedujejo karte, ki jih je malo prej razprostrla po mizi. In ponavadi je že tako, da slišimo same lepe stvari in gremo prav židane volje od nje, slabe pa pustimo tam in preprosto pozabimo nanje. Če me spomin ne vara, sem bral, da ti nobena prava vedeževalka ne bo napovedala smrti ali smrti koga od tvojih bližnjih. Ampak kaj v resnici sploh zmorejo te ženice? (ali ženske, da sodobnim vedeževalkam ne bom delal krivice). Koliko pravilno sploh lahko napovejo tvojo prihodnost?

No, za hip se bom ustavil pri komercialnih 090 linijah (ne tistih erotičnih, packi, pač pa pri tistih ki oglašujejo vedeževanje). Obljubljajo vse mogoče, ampak prek telefona jaz mislim da se ne da vedeževati, za vsaj majcen približek je potrebna najmanj fizična prisotnost obeh, saj lahko samo ti s svojo energijo dvigneš določen delček kart, ki bodo vedeževalki povedale svoje. Tako da tisti ki kličejo tja, bi jim toplo priporočal naj ne, ampak naj (če že morajo) raje poiščejo kakšno “pravo”. Sicer pa… kako pa naj vemo da se na drugi strani žice ne skriva absolventka veterinarstva, ki ji je jasno vsaj nekaj malega o prerokovanju? Pa naj mi nihče ne reče, da se tudi tega ne moremo naučiti.

No, bržkone vam je že jasno, kam pes taco moli. Res je, priznam… Malo več kot tri mesece nazaj sem bil pri vedeževalki tudi sam. Ko sva se dobila na pijači z mojim bratom, mi je rekel, da je on bil pri njej in da mu je dejansko že ko je prišel povedala stvari, ki jih preprosto ni mogla vedeti. In tako mi je povedal vse kar mu je napovedala in ker sem po naravi firbčna živalica, sem se takoj drug dan odpravil na Kras in seveda z lahkoto našel razpadajočo hiško in nekoliko nelagodno potrkal. Sicer nisem bil naročen, vendar pa me je gospa Marija samo ocenila in mi dejala, da me bo takoj sprejela. No, če je kdo pričakoval stekleno kroglo ali kakšne podobne neumnosti, se je seveda močno zmotil. Gospa Marija mi je namreč ponudila naj se usedem in mi takoj dejala: “tista ki je odšla in zaradi katere se tako grizete, je bolje da je odšla…” Heh, jasno da sem zazijal kot tele v nova vrata in komaj izdavil: “samo malo, kako pa vi to veste?” Ker pravijo, da se na neumna vprašanja dobi neumne odgovore, bi človek njen odgovor kar pričakoval. “Ja, zakaj pa ste prišli k meni?” Seveda sem se nasmejal in od takrat naprej raje držal moj (pre)dolgi jezik, razen ko sem želel kaj vprašati. Gospa Marija mi je napovedala, da se bo čez točno tri mesece moje življenje obrnilo na glavo, oz. s črnega na belo. Tako bom splezal iz finančne krize, spet se bom zaljubil in čeprav da zdaj ne verjamem da bom spet lahko kdaj ljubil koga, se bo tudi to spremenilo. Povedala mi je mnogo stvari tudi o bivši ženi, o sinu, službi in še marsikaj. Sicer sem jo poslušal, ampak vseeno nekoliko z rezervo. Ko sem odhajal, lažji za pet tisočakov, je prihitela za mano in mi dejala: “zapomnite si, čez tri mesece, jaz pa vas prosim da takrat pridete nazaj in mi poveste kaj se je spremenilo, srečno fant…”

Potem sem izvedel, da je leta nazaj taisto Marijo obiskala tudi moja sestra in da so se njene napovedi uresničile do zadnje malenkosti, jaz pa sem si vseeno mislil svoje, čeprav nekako iz ušes nisem mogel spraviti tistih zadnjih besed, ki mi jih je namenila. Zakaj tri mesece?

Da ne dolgovezim. Gospo Marijo sem obiskal 15. julija, ko je bilo moje življenje v popolnem razsulu in sem doživljal neuspehe na čisto vsakem področju mojega življenja. Minil je Julij, minil je Avgust, minil je September. Življenje sem počasi spravljal v red, toda dokončno se je obrnilo šele deset dni nazaj. Tako je, 15. Oktobra se je zgodilo “nekaj”. Kaj se je zgodilo ni toliko važno, toda nekaj dovolj velikega, da sem se jaz spet spomnil na gospo Marijo. Stara momljajoča ženica je imela prav…

Kako je to mogoče, si jaz ne znam razložiti. En moj sodelavec, ki je hujši od nejevernega Tomaža (tudi če bi videl rane še vedno ne bi verjel), je trdno prepričan, da je vse skupaj povezano z mojo podzavestjo. Ker je pač tako rekla, si moja podzavest to zapomni in to napoved začne uresničevati. Heh, ampak katera podzavest potem priprelje do spleta srečnih okoliščin, oz. dejavnikov? Marijo hvalijo vsi, ki so kdajkoli bili pri njej, baje da ne zgreši nikoli in nikdar. In veste, da me prav malo mika, da bi šel zdaj spet k njej jo vprašat kaj pa zdaj. Kako bo pa zdaj šlo moje življenje naprej?

Ampak ne bom šel. Ne, enkrat sem bil in s svojo energijo mi je vlila moči za novo borbo skozi življenje. Pravilno mi je napovedala prihodnost in napovedi so se uresničile. Zdaj moram počakati ali se bodo tudi druge napovedi. Verjamem da se bodo. Tako kot tista pesem priljubljene (žal že bivše) italijanske skupine 883: “Uomo binco vieni qui… posso legger’ ti futuro se lo vuoi… di di no” (Beli človek pridi sem, lahko ti napovem prihodnost, če želiš… Odgovori da ne). Ja, zakaj se ne bi življenju pustili presenetiti? Zakaj bi vse vedeli? Nič ne rečem da se enkrat poslužiš obiska, tako, iz firbca, da vidiš če se bo kaj res uresničilo, ampak da pa bi ti zdaj vedeževalke krojile usodo bi bilo pa res pretirano.

Mogoče ima pa moj sodelavec celo prav in vse temelji na podzavesti. Ker mi je rekla čez tri mesece, se je tudi zgodilo čez tri mesece, le kaj bi se zgodilo, če bi rekla da se bo nekaj zgodilo čez štiri ali pet mesecev? Ne vem in tega nikoli ne bom vedel, ampak tudi če je tako in če vedeževalke s tem nekomu, ki je na robu obupa vlije nekaj optimizma, zakaj pa ne? Kaj je toliko narobe s tem? Ampak jaz verjamem tudi v to. In verjamem v gospo Marijo.

Prvič ko bom imel kaj časa, se bom spet odpeljal na Kras, pustil vrtnico pred vrati in na njej listek z napisom “hvala”. Zdaj je sicer vprašanje, ali bo vedela od koga dejansko je, mpak ali je to sploh važno? Kaj ne bo dovolj že dejstvo, da bo globoko v sebi začutila, da je nekomu dejansko pomagala? In ali ji ne bo dalo to novih moči za še veliko veliko let uspešnega “šloganja”. Hvala vam, gospa Marija in Bog vas blagoslovi.

Nič vam ne bom govoril da zdaj pa tudi vi obiščite vedeževalko. Ne, to je osebna odločitev vsakega posameznika in kdor bo želel bo šel. Enkrat, dvakrat ali pa desetkrat in še najmanj dvakrat vmes. Jaz se bom prepustil toku življenja in se pustil presenetiti. Vam pa polagam na srce. Če se vam danes zdi situacija brezizhodna, je lahko že čez tri mesece povsem drugačna. Samo verjeti je potrebno.

Lahko noč in lepe sanje vam želi vaš Volk